izvršilni postopek - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - dolžnikov dolžnik - organizacija za plačilni promet - opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja in plačilnih storitev - mobilna denarnica - izvajalec storitve
MBILLS d.o.o. ni organizacija za plačilni promet v smislu 10. točke 16. člena ZIZ. Slednja organizacijo za plačilni promet označuje kot banke, hranilnice, Upravo Republike Slovenije za javna plačila, Banko Slovenije in druge ponudnike plačilnih storitev, ki so v skladu z zakonom pooblaščeni za vodenje transakcijskih računov oziroma podračunov, poravnalnih računov, ki so predmet poročanja v register transakcijskih računov, ali za opravljanje storitev sprejemanja depozitov.
Družba MBILLS d.o.o. je ponudnik plačilnih storitev oziroma družba za izdajo elektronskega denarja v smislu 20. člena ZPlaSSIED, ni pa organizacija za plačilni promet v smislu 10. točke 16. člena ZIZ. Takšna družba v skladu s tretjim odstavkom 13. člena ZplaSSIED ne sme voditi transakcijskih računov, saj lahko transakcijske račune vodijo zgolj banke oziroma hranilnice.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - nezgoda pri delu - odgovornost delodajalca
Tožena stranka je kršila Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ker ni izdelala dejanske ocene tveganja in z njo določenih varnostnih ukrepov in ni določila odgovornih oseb za realizacijo posameznega varnostnega ukrepa, z neustrezno organizacijo dela ter z neizvedenim oziroma pomanjkljivim pregledom podeskanega dela ostrešja in neodstranitvijo dotrajanih desk, ki je bil osnovni in ključni varnostni ukrep, ki ga je bilo potrebno izvesti, pa ga tožena stranka ni izvedla.
Tožba iz 59. člena ZIZ je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom, tudi z zahtevkom na nedopustnost izvršbe se ne more izpodbijati izvršilnega naslova oziroma obstoja in višine iz njega izhajajoče obveznosti.
sodna taksa za pritožbo - delni uspeh v postopku - dolžnost plačila sodne takse kot stroškov postopka nasprotne stranke
Določba zgolj izenačuje položaj strank, ki jim procesna ureditev ne omogoča od nasprotne stranke zahtevati povračila sodne takse s položajem tistih strank, ki imajo to možnost. To izhaja tako iz jezikovne razlage navedene določbe kot tudi iz njene namenske razlage, prav tako pa tako razlago potrjuje tudi ustaljena sodna praksa.
Ker je torej v postopku s pritožbo obstajala dolžnost nasprotne stranke, da prvotožniku ob uspehu s pritožbo povrne (med drugim) tudi stroške sodne taks, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da predmetni pravdni postopek ni takšen, da bi zanj bilo mogoče uporabiti določbo tretjega odstavka 36. člena ZST-1.
Tožnica, ki je plačila sodne takse oproščena, je glede na uspeh v pravdi upravičena do povrnitve celotnih pravdnih stroškov. Zato je toženec dolžan plačati celotno sodno takso.
izvršilni stroški - stroški priče - podatki o plači dolžnika
Na zahtevku delodajalca je opomba, da naj se s podatki ravna v skladu z Zakonom o varstvu podatkov. Vendar to ne more biti razlog, da sodišče ne bi moralo vročiti dolžniku plačilno listo z izpodbijanim sklepom. Ta je v spisu in v skladu s 150. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise, v katerem so udeležene. Brez seznanjenosti s spisovnim gradivom, tudi s plačilno listo priče, dolžniku ni dana možnost preveriti utemeljenosti zahtevka delodajalca.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi pritožba, kolikor bi želela v pritožbenem postopku konkretizirano uveljavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka, le-te morala grajati že pred sodiščem prve stopnje, kasneje pa le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje. Navedeno velja za vse morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, razen tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (286. b člen ZPP). Tožena stranka pred sodiščem prve stopnje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni grajala, pritožba pa ne trdi, da bi jih ne mogla brez svoje krivde.
Stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izrecno prerekala, trditve tožeče stranke, da sta se s 1. členom Pogodbe o poslovnem sodelovanju pogodbeni stranki dogovorili, da ju zavezujeta le morebitno pisno dogovorjene spremembe pogodbe ter da ju drugačen dogovor ne zavezuje in ko je temu tako, pritožba ne more že iz tega razloga biti uspešna z zatrjevanjem ustnega dogovora, da se zapadlost dolga podaljša do tedaj, da tožena stranka zagotovi ustrezna finančna sredstva.
DZ člen 151, 151/3, 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZNP-1 člen 104.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - postopek za oceno ogroženosti otroka - varstvo in vzgoja otroka - izvajanje starševske skrbi - prešolanje učenca na drugo šolo - preživnina - potrebe otroka
Predlagatelj za preživljanje mld. A. A. plačuje nasprotni udeleženki 150 EUR mesečno, nasprotna udeleženka je zaposlena kot policistka in redno prejema plačo. Glede na to ni izkazana verjetnost, da je A. A. zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za njegovo preživljanje ogrožen. Ustrezen znesek preživnine pa bo sodišče določilo po izvedenem dokaznem postopku, torej s končno odločbo.
odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - hoja po stopnicah - vzrok zdrsa - opustitev dolžnega ravnanja - nevarna stvar
Za odškodninsko odgovornost v načelu zadošča že takšno ravnanje (storitev ali opustitev), ki je na splošno nedopustno, in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano. Nedopustno ravnanje je tisto, če lahko kot njegovo posledico predvidimo možnost nastanka (znatnejše) škode.
Prane betonske plošče, četudi niso fiksirane, ne predstavljajo nevarne stvari, niti hoja po njih ni nevarna dejavnost. Ob povprečni previdnosti se je zdrsu pri hoji po takih ploščah mogoče izogniti.
Ker hoja po stopnicah iz pranih plošč, četudi ne trdno fiksiranih, ne predstavlja nevarnosti za nastanek znatnejše škode, toženkina zavarovanka z opustitvijo trdnejše namestitve ni opustila dolžnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00072216
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 153, 171, 185. ZPP člen 5, 339.
odškodninska odgovornost delodajalca - nastanek škodnega dogodka - protipravnost ravnanja zavarovanca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
Vprašanje (ne)drsnosti (mokrih) stopnic predstavlja enega izmed bistvenih, za odločitev v tej zadevi odločilnih dejstev. Od ugotovitve tega dejstva so namreč odvisni tako dejanski zaključki o (možnosti) nastanka škodnega dogodka na tožbeno zatrjevani način, o tožbeno zatrjevanem vzroku nastanka škodnega dogodka kot tudi dejanski in pravni zaključki o protipravnosti ravnanja zavarovanca tožene stranke, ki na stopnice, kar v tej pravdi med pravdnima strankama niti ni sporno, ni namestil protidrsne zaščite. Tožena stranka tako povsem utemeljeno v pritožbi izpostavlja zmotnost, pa tudi pomanjkljivost razlogov sodišča prve stopnje za zavrnitev njenega dokaznega predloga z izvedencem gradbene stroke, ki bi z opravljenimi meritvami ugotavljal drsnost na stopnice vgrajenih ploščic. Sodišče prve stopnje je namreč ta njen dokazni predlog zavrnilo kot neutemeljen (torej nepotreben) iz razloga, ker je štelo, da četudi bi se ugotovilo, da so v objekt bile vgrajene ustrezne protizdrsne ploščice, torej da so iz ustreznega materiala, še vedno ne bi imele nameščene protizdrsne zaščite. Po oceni pritožbenega sodišča pa so ti razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo ta dokazni predlog tožene stranke, da drsnost (mokrih) stopnic oziroma na njih vgrajenih ploščic v tem konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bile stopnice po videzu gladke, za odločitev ni ključnega pomena, da je v tem primeru ključnega pomena zgolj to, da na stopnicah ni bilo protizdrsne zaščite in da bi le-ta zaradi strožjih pogojev glede varnosti in zdravja pri delu morala biti nameščena tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da so bile vgrajene ustrezne protizdrsne ploščice, pomanjkljivi in tudi zmotni, saj temeljijo na zmotnem zaključku sodišča prve stopnje o pravni nepomembnosti dejstva drsnosti na stopnice vgrajenih ploščic. Od vprašanja drsnosti ploščic, če so mokre, je namreč odvisen že sam zaključek o možnosti nastanka škodnega dogodka na tožbeno zatrjevani način oziroma zaključek o tožbeno zatrjevanem vzroku nastanka škodnega dogodka, tega vidika pa sodišče prve stopnje pri presoji potrebnosti izvedbe predlaganega dokaza z izvedencem gradbene stroke sploh ni upoštevalo, zaradi česar je zavrnitev tega dokaznega predloga tožene stranke nepopolna. Sodišče prve stopnje je tako dokazni predlog tožene stranke z izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke zavrnilo nepopolno in z navedbo neustreznega razloga. S takšnim postopanjem je toženi stranki onemogočilo dokazovanje dejstva, z ugotovitvijo katerega bi se lahko razbremenila svoje odškodninske odgovornosti, kršilo je njeno pravico do izjave in načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00058988
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 24.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - spor o veljavnosti pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vsebina tožbenega zahtevka - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - poslovna nesposobnost - nepremičnina v tujini - Hrvaška - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - prebivališče toženca - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - splošna pristojnost - izključna pristojnost
Pravda teče o zahtevku za razveljavitev pogodbe, s katero se je tožnica zavezala na toženca prenesti lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži na Hrvaškem.
Po temeljnem pravilu, določenem v prvem odstavku 4. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012, je pristojno sodišče po prebivališču toženca.
Za odločitev o pristojnosti ni pomembno, ali je bila pogodba, o katere veljavnosti teče pravda, že izpolnjena in tako tudi ne, ali je na njeni podlagi že prišlo do prenosa lastninske pravice. Odločilno je, na kaj se nanaša tožbeni zahtevek, z ugoditvijo postavljenemu zahtevku pa ne bo prišlo niti do spremembe v lastninski pripadnosti nepremičnine, na katero se nanaša pogodba, niti do spremembe vpisa v zemljiški knjigi. Za odločitev o pristojnosti ni pomemben niti razlog, na katerega tožnica opira zahtevek za razveljavitev pogodbe. Odločitev o zadevi ne bo vplivala na tožničino osebno stanje.
škoda nastala pri športu - športno tekmovanje - varnostni ukrepi - odgovornost organizatorja športne prireditve - subjektivna odškodninska odgovornost - igranje nogometa - pojem nevarne dejavnosti igranje nogometa - krivdna odškodninska odgovornost
V primeru, ko športnemu udeležencu, ki se športne igre prostovoljno udeleži, nastane škoda, ki je posledica krivdnega ravnanja, se presoja, ali je organizatorju športne aktivnosti moč očitati opustitev potrebne skrbnosti. Obseg in intenzivnost varnostnih ukrepov, ki jih mora izvesti organizator, je odvisen od obsega grozeče nevarnosti in škode, verjetnosti njenega nastopa, možnosti in stroškov za odvrnitev nevarnosti, pa tudi možnosti samega oškodovanca, da bi se škodi izognil.
zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - zmotna uporaba materialnega prava
V tem konkretnem primeru je izpodbijani sklep (sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedinje na pravdo) posledica spora med dedinjami o tem, katero premoženje spada v zapuščino po zapustniku (1. točka 212. člena ZD). Pritožnica pa v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da med dedinjami obstaja ta spor, zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa kršilo 212. člen ZD in preuranjeno odločilo o napotitvi na pravdo.
Glede samonakladalne prikolice in glede 1/2 kmetijskega traktorja znamke Štore, v evidenci vozil vpisanega kot lastnina zapustnika, za katera pritožnica ni predložila prav nobenih dokazil (npr. računov), iz katerih bi izhajalo, da jih je (vsaj delno) plačala (tudi) sama, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o manj verjetni pravici pritožnice, zato je glede teh dveh stvari povsem pravilno na pravdo napotilo pritožnico.
Utemeljeno pa pritožnica opozarja na zmotno uporabo 213. člena ZD v delu, ki se nanaša na molzni stroj gom. plus in na kuhinjo iz leta 2008, v zvezi s katerima je pritožnica v spis vložila listinska dokazila, da jih je kupila ona, saj je za molzni stroj predložila račun Kmetijske zadruge ..., ki se glasi na njeno ime, glede kuhinje iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR pa lastnoročno napisano izjavo priče E. E., ki izjavlja da je ravno pritožnica v celoti plačala kuhinjo. Upoštevaje navedena dokazila o nakupu in tudi podatke v spisu, iz katerih izhaja, da tudi pritožnica stalno prebiva na istem naslovu, na katerem je živel zapustnik, t.j. na nepremičnini, na kateri sta se v času smrti zapustnika nahajala tudi molzni stroj in kuhinja, pa je po oceni pritožbenega sodišča materialno pravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi glede teh dveh stvari pravica pritožnice manj verjetna od pravice dedinj, ki ji to pravico odrekata.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - prejemnik socialne pomoči - dolžnost obvestitve - predmet dedovanja - odpoved pravici
Zapuščinsko sodišče ni obvestilo RS o tem, kaj je predmet zapuščine in kje se predmeti nahajajo. Izdalo je le sklep, da po določbi 128. člena ZD, ti predmetni pripadajo RS, ker je zapustnik dobil plačane socialne prispevke. Pred tem pa bi sodišče moralo sporočiti RS, kje se predmeti nahajajo in kaj sodi v zapuščino, da lahko poda izjavo po 129. členu ZD.
Razumevanje pravice do povrnitve stroškov postopka je neposredno povezano z načelom vestnosti in poštenja ter prepovedjo zlorabe pravic (9. in 11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Stranke so si dolžne prizadevati, da se postopek opravi s čim manjšimi stroški, pri čemer je nedopustno, da je korist, za katero si stranka prizadeva v postopku, očitno nesorazmerna s stroški postopka, ki pri tem nastanejo.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - prekinitev teka procesnega roka - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
Ugovor zoper plačilni nalog je bil vložen, tudi upoštevaje prekinitev teka procesnih rokov, po poteku roka, zato je prepozen.
Z odredbama predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz prvega odstavka 83.a člena ZS so bili procesni roki prekinjeni oziroma niso tekli od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021.
listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu - soglasje upravne enote - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga
Zemljiškoknjižni predlog je mogoče dopolniti z listino, ki je ob vložitvi predloga že obstajala, pa predlogu pomotoma ni bila priložena, ne pa za listino, ki bi bila sestavljena kasneje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00051169
ZPP člen 8. ZPŠOIRSP člen 1. URS člen 22.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - enotna odškodnina - vzročna zveza - kršitev pravice do izjave - dokazni predlog - dokaz s sodnim izvedencem - neizvedba dokazov - dokazna ocena - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - državljanstvo
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če pripisujemo dejstvom sestavine, ki nimajo opore v dejanskosti, ali če ugotavljamo le tista dejstva, ki ustrezajo pričakovanemu konkretnemu dejanskemu stanu.