zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - zmotna uporaba materialnega prava
V tem konkretnem primeru je izpodbijani sklep (sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedinje na pravdo) posledica spora med dedinjami o tem, katero premoženje spada v zapuščino po zapustniku (1. točka 212. člena ZD). Pritožnica pa v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da med dedinjami obstaja ta spor, zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa kršilo 212. člen ZD in preuranjeno odločilo o napotitvi na pravdo.
Glede samonakladalne prikolice in glede 1/2 kmetijskega traktorja znamke Štore, v evidenci vozil vpisanega kot lastnina zapustnika, za katera pritožnica ni predložila prav nobenih dokazil (npr. računov), iz katerih bi izhajalo, da jih je (vsaj delno) plačala (tudi) sama, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o manj verjetni pravici pritožnice, zato je glede teh dveh stvari povsem pravilno na pravdo napotilo pritožnico.
Utemeljeno pa pritožnica opozarja na zmotno uporabo 213. člena ZD v delu, ki se nanaša na molzni stroj gom. plus in na kuhinjo iz leta 2008, v zvezi s katerima je pritožnica v spis vložila listinska dokazila, da jih je kupila ona, saj je za molzni stroj predložila račun Kmetijske zadruge ..., ki se glasi na njeno ime, glede kuhinje iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR pa lastnoročno napisano izjavo priče E. E., ki izjavlja da je ravno pritožnica v celoti plačala kuhinjo. Upoštevaje navedena dokazila o nakupu in tudi podatke v spisu, iz katerih izhaja, da tudi pritožnica stalno prebiva na istem naslovu, na katerem je živel zapustnik, t.j. na nepremičnini, na kateri sta se v času smrti zapustnika nahajala tudi molzni stroj in kuhinja, pa je po oceni pritožbenega sodišča materialno pravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi glede teh dveh stvari pravica pritožnice manj verjetna od pravice dedinj, ki ji to pravico odrekata.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - delni uspeh v pravdi - zmotna uporaba materialnega prava - nepravilen izračun uspeha v pravdi - sprememba izpodbijane sodbe - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Spregledalo pa je sodišče prve stopnje, da je bil uspeh tožnice le delen. Zato bi moralo izračunati tudi stroške toženke in upoštevajoč njen uspeh v pravdi, po pobotanju odločiti tako, kot izhaja iz drugega odstavka 154. člena ZPP. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Po drugem v zvezi s prvim odstavkom 367. člena Obligacijskega zakonika pobotni ugovor pretrga zastaranje in glede tega ima enake učinke kot tožba. V primeru neutemeljenosti tožbenega zahtevka ali umika tožbe sodišče o pobotnem ugovoru ne bo odločalo. Toženec bo moral tedaj vložiti novo tožbo, vendar to ni razlog proti obstoju litispendence zaradi procesnega pobotnega ugovora
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dolžnost predložiti zdravstveno dokumentacijo
V konkretnem primeru ni podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine. Terjatev, ki se izterjuje v tem postopku, znaša preko 186 tisoč evrov, vrednost nepremičnine, ki je predmet te izvršbe, pa znaša (po navedbah dolžnika) vsaj 224 tisoč evrov. Angažiranje izvedenca nepremičninske oziroma gradbene stroke, za katerega dolžnik niti ni konkretno navedel, katere trditve naj se z njim dokazujejo, bi bilo povsem nepotrebno.
Tek izvršilnega postopka zagotovo povzroča dolžniku določeno skrb in stres. Vendar pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da iz dokumentacije, priložene k ugovoru oziroma predlogu za odlog izvršbe, ne izhaja, da bi imel dolžnik izredno, zelo občutljivo oziroma (v tem trenutku) življenjsko ogrožajočo zdravstveno stanje, zaradi česar bi nadaljevanje izvršbe grobo poseglo v njegove osebnostne pravice.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi pritožba, kolikor bi želela v pritožbenem postopku konkretizirano uveljavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka, le-te morala grajati že pred sodiščem prve stopnje, kasneje pa le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti pred sodiščem prve stopnje. Navedeno velja za vse morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, razen tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (286. b člen ZPP). Tožena stranka pred sodiščem prve stopnje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni grajala, pritožba pa ne trdi, da bi jih ne mogla brez svoje krivde.
Stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izrecno prerekala, trditve tožeče stranke, da sta se s 1. členom Pogodbe o poslovnem sodelovanju pogodbeni stranki dogovorili, da ju zavezujeta le morebitno pisno dogovorjene spremembe pogodbe ter da ju drugačen dogovor ne zavezuje in ko je temu tako, pritožba ne more že iz tega razloga biti uspešna z zatrjevanjem ustnega dogovora, da se zapadlost dolga podaljša do tedaj, da tožena stranka zagotovi ustrezna finančna sredstva.
DZ člen 151, 151/3, 157, 157/2, 157/3, 159, 161. ZNP-1 člen 104.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - postopek za oceno ogroženosti otroka - varstvo in vzgoja otroka - izvajanje starševske skrbi - prešolanje učenca na drugo šolo - preživnina - potrebe otroka
Predlagatelj za preživljanje mld. A. A. plačuje nasprotni udeleženki 150 EUR mesečno, nasprotna udeleženka je zaposlena kot policistka in redno prejema plačo. Glede na to ni izkazana verjetnost, da je A. A. zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za njegovo preživljanje ogrožen. Ustrezen znesek preživnine pa bo sodišče določilo po izvedenem dokaznem postopku, torej s končno odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00058988
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 24.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - spor o veljavnosti pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vsebina tožbenega zahtevka - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - poslovna nesposobnost - nepremičnina v tujini - Hrvaška - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - prebivališče toženca - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - splošna pristojnost - izključna pristojnost
Pravda teče o zahtevku za razveljavitev pogodbe, s katero se je tožnica zavezala na toženca prenesti lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži na Hrvaškem.
Po temeljnem pravilu, določenem v prvem odstavku 4. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012, je pristojno sodišče po prebivališču toženca.
Za odločitev o pristojnosti ni pomembno, ali je bila pogodba, o katere veljavnosti teče pravda, že izpolnjena in tako tudi ne, ali je na njeni podlagi že prišlo do prenosa lastninske pravice. Odločilno je, na kaj se nanaša tožbeni zahtevek, z ugoditvijo postavljenemu zahtevku pa ne bo prišlo niti do spremembe v lastninski pripadnosti nepremičnine, na katero se nanaša pogodba, niti do spremembe vpisa v zemljiški knjigi. Za odločitev o pristojnosti ni pomemben niti razlog, na katerega tožnica opira zahtevek za razveljavitev pogodbe. Odločitev o zadevi ne bo vplivala na tožničino osebno stanje.
preživljanje staršev - preživninska obveznost otrok do staršev - preživljanje otroka - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov
Na podlagi 185. člena DZ mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Ta dolžnost obstaja, če je tudi starš, ki zahteva, da ga otrok preživlja, izpolnjeval preživninsko obveznost do otroka.
V postopku je bilo prepričljivo ugotovljeno, da tožnik iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninske obveznosti do toženca. Izvršilni postopki potrjujejo, da tožnik preživninske obveznosti do toženca ni izpolnjeval.
dovoljenost pritožbe - pravni interes - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi in odločilo, da se bo postopek nadaljeval v pravdnem postopku, za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, ker v tej fazi postopka ugodnejše odločbe sploh ne more pričakovati. Zato je sodišče utemeljeno njegovo pritožbo zoper ta sklep zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje se je pravilno ukvarjalo s trditvami in dokazi dolžnika glede konkretne vročitve sklepa o izvršbi, vročitve v danem primeru in da ni uspel vzbuditi zadostnega dvoma v opravljeno konkretno vročitev. Torej je dopustilo tudi zadosten dvom, ne gotovosti napačne vročitve.
Bistvena je ugotovitev sodišča, da se je vročitev sklepa o izvršbi s fikcijo opravljala na naslovu, ki je bil kot poslovni naslov dolžnika vpisan v sodnem registru in razlogovanje, da je dolžnik kot subjekt vpisa v register dolžan poskrbeti za pravilnost navedb o svojem sedežu ter da dejansko poslovanje na drugem naslovu ne vpliva na pravilnost vročitve.
ZPP ne določa, da bi se moralo v primeru poslovne enote oziroma podružnice vročati na tem sekundarnem naslovu. Poštar ni dolžan iskati morebitnih dodatnih naslovov dolžnika.
listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu - soglasje upravne enote - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga
Zemljiškoknjižni predlog je mogoče dopolniti z listino, ki je ob vložitvi predloga že obstajala, pa predlogu pomotoma ni bila priložena, ne pa za listino, ki bi bila sestavljena kasneje.
ZGD-1 člen 516, 516/5. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 37.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - enoosebna d.o.o. - knjiga sklepov
Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je neutemeljena zahteva sodišča, da bi moralo biti s strani notarja potrjeno ujemanje prepisa sklepa edinega družbenika z izvirnikom, da je knjiga sklepov edinega družbenika vodena v elektronski obliki, katere izpis sklepa ne zahteva potrditve ujemanja z izvirnikom. Edina izjema po 5. točki 37. člena Uredbe je prečiščeno besedilo na obrazcu po petem odstavku 516. člena ZGD-1. Predlagatelj ne navaja, da bi bil njegov akt o ustanovitvi sestavljen na obrazcu, to tudi ni razvidno iz spisa, saj je čistopisa akta o ustanovitvi predložil v notarskih zapisnikih ter jima priložil notarjevi potrdili o skladnosti akta oziroma čistopisa s sklepi. Notarskega potrdila, da se čistopis akta ujema z edinim pravno učinkovitim sklepom ustanovitelja z dne 17. 5. 2021, predlagatelj ne zatrjuje niti ni razviden iz spisa. Ne gre samo za procesno pomanjkljivost predloga, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, da predlagatelj ni predložil vseh listin, ki jih zahteva Uredba, konkretno po 5. točki 37. člena.
ZUTD člen 62, 62/3.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5, 65.. ZUTD-F člen 2, 3.
brezposelnost - denarno nadomestilo za brezposelnost
V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do denarnega nadomestila v višini, kot bi mu bilo priznano v državi zadnje zaposlitve, torej v Republiki Avstriji.
Pri presoji, kateri zakon je potrebno uporabiti je namreč potrebno uporabiti prehodne in končne določbe ZUTD-F, kjer je v 2. členu določeno, da se o vlogah za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila, ki so bile vložene pred začetkom uporabe tega zakona, odloči po Zakonu o urejanju trga dela, torej zakonu, ki je veljal do začetka uveljavitve in uporabe ZUTD-F. Zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe ZUTD-F, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah ZUTD, ki je veljal pred uveljavitvijo novele. Novela zakona (ZUTD‑F) je začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se je začela 30. dan po uveljavitvi tega zakona (3. člen ZUTD-F), torej od 24. 5. 2021 dalje.
Glede na navedene določbe ter dejstvo, da je tožnik vložil zahtevo dne 25. 5. 2020 in mu je bila tudi že priznana pravica do denarnega nadomestila v višini 892,50 EUR bruto po določbah ZUTD, sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi pri svoji odločitvi upoštevalo določbe ZUTD-F, na katere se sklicuje tožnik.
odškodninska odgovornost delodajalca - zdravniška napaka (medicinska napaka) - zdravstveno stanje - sladkorna bolezen - sepsa
Materialnopravno odločilne pa so ugotovljene okoliščine o zdravstvenem stanju pokojnega in o ravnanju zdravnikov prve toženke pri zdravljenju pokojnega v času od sprejema 3. 2. 2015 do uvedbe trotirnega antibiotičnega zdravljenja 12. 2. 2015, ki je z izvedenskim mnenjem potrjeno strokovno pravilno zdravljenje, ker so zdravniki prve toženke zavestno iskali endokarditis vse od pojava sepse 7. 2. 2015, ko se je pojavil sum na endokarditis in ki se je po odstranitvi znanega vira okužbe 10. 2. 2015 zaradi še vedno pozitivnih hemokultur kazal kot možnost kljub temu, da ga tudi UZ preiskava srca 11. 2. 2015 ni potrdila. Zdravljenje pri prvi toženki je bilo torej v skladu z medicinsko doktrino in v skladu z zahtevano skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
izvršilni stroški - stroški priče - podatki o plači dolžnika
Na zahtevku delodajalca je opomba, da naj se s podatki ravna v skladu z Zakonom o varstvu podatkov. Vendar to ne more biti razlog, da sodišče ne bi moralo vročiti dolžniku plačilno listo z izpodbijanim sklepom. Ta je v spisu in v skladu s 150. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise, v katerem so udeležene. Brez seznanjenosti s spisovnim gradivom, tudi s plačilno listo priče, dolžniku ni dana možnost preveriti utemeljenosti zahtevka delodajalca.
ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00058403
ZPrCP člen 104, 105.
zavarovanje avtomobilskega kaska - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastalo škodo - vožnja motornega vozila - pravila cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti voznika - stopnja alkoholiziranosti - koncentracija alkohola v izdihanem zraku - koncentracija alkohola v krvi - psihofizične sposobnosti voznika
Na osnovi izvedenkinega izvida je mogoče ugotoviti vzročno zvezo med tožnikovo alkoholiziranostjo in njegovo vožnjo, zaradi katere je prišlo do nesreče. Zadošča ugotovitev spremenjenih sposobnosti, načinov reagiranja, ki se pokažejo pri določeni stopnji alkoholiziranosti, v primerljivih primerih. Vožnja v alkoholiziranem stanju, kakršno je bilo pri tožniku ugotovljeno, znatno povečuje verjetnost nesreče, do kakršne je prišlo. Ugotovljeni vplivi na fizične in psihične sposobnosti voznika so pri ugotovljeni alkoholiziranosti tako intenzivni, da ni dvoma v pravilnost zaključka o vzročni zvezi med tožnikovo alkoholiziranostjo in nesrečo.
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da so psihofizične sposobnosti odvisne od številnih okoliščin in da identičnih v času testiranja ni mogoče vzpostaviti. S primerljivim konzumiranjem alkohola in vožnjo po poligonu ne bi bilo mogoče vzpostaviti okoliščin, identičnih tistim, ki so obstajale v času prometne nesreče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC00072216
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 153, 171, 185. ZPP člen 5, 339.
odškodninska odgovornost delodajalca - nastanek škodnega dogodka - protipravnost ravnanja zavarovanca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
Vprašanje (ne)drsnosti (mokrih) stopnic predstavlja enega izmed bistvenih, za odločitev v tej zadevi odločilnih dejstev. Od ugotovitve tega dejstva so namreč odvisni tako dejanski zaključki o (možnosti) nastanka škodnega dogodka na tožbeno zatrjevani način, o tožbeno zatrjevanem vzroku nastanka škodnega dogodka kot tudi dejanski in pravni zaključki o protipravnosti ravnanja zavarovanca tožene stranke, ki na stopnice, kar v tej pravdi med pravdnima strankama niti ni sporno, ni namestil protidrsne zaščite. Tožena stranka tako povsem utemeljeno v pritožbi izpostavlja zmotnost, pa tudi pomanjkljivost razlogov sodišča prve stopnje za zavrnitev njenega dokaznega predloga z izvedencem gradbene stroke, ki bi z opravljenimi meritvami ugotavljal drsnost na stopnice vgrajenih ploščic. Sodišče prve stopnje je namreč ta njen dokazni predlog zavrnilo kot neutemeljen (torej nepotreben) iz razloga, ker je štelo, da četudi bi se ugotovilo, da so v objekt bile vgrajene ustrezne protizdrsne ploščice, torej da so iz ustreznega materiala, še vedno ne bi imele nameščene protizdrsne zaščite. Po oceni pritožbenega sodišča pa so ti razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo ta dokazni predlog tožene stranke, da drsnost (mokrih) stopnic oziroma na njih vgrajenih ploščic v tem konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bile stopnice po videzu gladke, za odločitev ni ključnega pomena, da je v tem primeru ključnega pomena zgolj to, da na stopnicah ni bilo protizdrsne zaščite in da bi le-ta zaradi strožjih pogojev glede varnosti in zdravja pri delu morala biti nameščena tudi v primeru, če bi se ugotovilo, da so bile vgrajene ustrezne protizdrsne ploščice, pomanjkljivi in tudi zmotni, saj temeljijo na zmotnem zaključku sodišča prve stopnje o pravni nepomembnosti dejstva drsnosti na stopnice vgrajenih ploščic. Od vprašanja drsnosti ploščic, če so mokre, je namreč odvisen že sam zaključek o možnosti nastanka škodnega dogodka na tožbeno zatrjevani način oziroma zaključek o tožbeno zatrjevanem vzroku nastanka škodnega dogodka, tega vidika pa sodišče prve stopnje pri presoji potrebnosti izvedbe predlaganega dokaza z izvedencem gradbene stroke sploh ni upoštevalo, zaradi česar je zavrnitev tega dokaznega predloga tožene stranke nepopolna. Sodišče prve stopnje je tako dokazni predlog tožene stranke z izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke zavrnilo nepopolno in z navedbo neustreznega razloga. S takšnim postopanjem je toženi stranki onemogočilo dokazovanje dejstva, z ugotovitvijo katerega bi se lahko razbremenila svoje odškodninske odgovornosti, kršilo je njeno pravico do izjave in načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP).
Sprejemljive so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je izkazana obdolženčeva begosumnost, ki temeljijo na ugotovljenih in obrazloženih okoliščinah, ki ostajajo od odreditve pripora dalje nespremenjene in sicer, da je obdolženec državljan Republike Srbije, kjer ima stalno prebivališče in najožje družinske člane, da ga na Republiko Slovenijo ne veže nobena dejanska ali osebna navezna okoliščina, saj tukaj nima niti stalnega niti začasnega prebivališča, niti družine, niti premoženja in tudi ne zaposlitve, pri tem pa se mu očita kaznivo dejanje za katerega je predpisana kazen od 3 do 10 let zapora in denarna kazen. Vse te okoliščine in dejstvo, da kot oče samohranilec sam skrbi za mladoletna otroka, ki živita v Republiki Srbiji, dajejo zanesljivo podlago za sklep, da bi obdolženec v primeru izpustitve na prostost pobegnil v svojo državo, ki svojih državljanov ne izroča in se na ta način izognil temu kazenskemu postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00051169
ZPP člen 8. ZPŠOIRSP člen 1. URS člen 22.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - enotna odškodnina - vzročna zveza - kršitev pravice do izjave - dokazni predlog - dokaz s sodnim izvedencem - neizvedba dokazov - dokazna ocena - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - državljanstvo
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če pripisujemo dejstvom sestavine, ki nimajo opore v dejanskosti, ali če ugotavljamo le tista dejstva, ki ustrezajo pričakovanemu konkretnemu dejanskemu stanu.