ZPIZ-1 člen 29, 93, 93/2, 93/4, 93/6, 397, 397/3.. URS člen 14, 14/2, 156.. ZPP člen 351, 357a.. ZUstS člen 40, 40/2.. ZDSS-1 člen 82.
pravica do delne invalidske pokojnine - ustavna odločba - II. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - protiustavnost zakonske določbe
Z odločbo št. U-I-494/18-27 z dne 7. 10.20216 je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bil 397. člen ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo. Po zaključkih Ustavnega sodišča izpodbijana ureditev v 379. členu ZPIZ-1 ni bila skladna z načelom enakosti iz 2. odstavka 14. člena Ustave, saj niso bili podani ustavno dopustni razlogi za različno obravnavo delovnih invalidov II. in III. kategorije, ki so pridobili pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti po prej veljavnih predpisih, pa je pri njih v času uporabe ZPIZ-1 prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove, ter delovnimi invalidi II. in III. kategorije, ki so kot prvi pridobili pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti po prej veljavnih predpisih, vendar pri njih do spremembe že ugotovljene invalidnosti ni prišlo.
Ker 397. člen ZPIZ-1 več ne velja, je Ustavno sodišče le ugotovilo protiustavnost določbe, saj zakon ni urejal vprašanja, ki bi ga moral.
Na podlagi 2. odstavka 40. člena ZUstS je Ustavno sodišče določilo tudi način izvršitve svoje odločitve. Izreklo je, da je zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije) po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, pa je pri njem po 1. 1. 2003 prišlo do poslabšanja invalidnosti oziroma nastanke nove in je zato pridobil pravice po ZPIZ-1, v primeru, če mu je bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja odmerjeno v nižjem znesku od zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic, zagotovljeno izplačevanje usklajenega zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki je zanj ugodnejši. Nadalje je odredilo, da se na tej podlagi izplačano denarno nadomestilo za čas uporabe ZPIZ-1 uskladi enako, kot so se usklajevale pokojnine po ZPIZ-1, od 1. 1. 2013 pa se usklajuje enako, kot se usklajujejo pokojnine po ZPIZ-2.
Dne 27. 10. 2021 je pritožbeno sodišče na podlagi drugega stavka 156. člena Ustave sklenilo nadaljevati dne 7. 11. 2018 prekinjen postopek.
Čeprav ne iz razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, temveč upoštevaje ustavno sodno presojo 397. člena ZPIZ-1, je bilo potrebno ugoditveno sodbo sodišča prve stopnje v skladu s 351. členom ZPP spremeniti, izpodbijana posamična upravna akta kot nezakonita in protiustavna na podlagi 82. členaZDSS-1 odpraviti in zadevo vrniti v ponovno predsodno upravno odločanje.
preživljanje staršev - preživninska obveznost otrok do staršev - preživljanje otroka - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov
Na podlagi 185. člena DZ mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Ta dolžnost obstaja, če je tudi starš, ki zahteva, da ga otrok preživlja, izpolnjeval preživninsko obveznost do otroka.
V postopku je bilo prepričljivo ugotovljeno, da tožnik iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninske obveznosti do toženca. Izvršilni postopki potrjujejo, da tožnik preživninske obveznosti do toženca ni izpolnjeval.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - delni uspeh v pravdi - zmotna uporaba materialnega prava - nepravilen izračun uspeha v pravdi - sprememba izpodbijane sodbe - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Spregledalo pa je sodišče prve stopnje, da je bil uspeh tožnice le delen. Zato bi moralo izračunati tudi stroške toženke in upoštevajoč njen uspeh v pravdi, po pobotanju odločiti tako, kot izhaja iz drugega odstavka 154. člena ZPP. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Tožba iz 59. člena ZIZ je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom, tudi z zahtevkom na nedopustnost izvršbe se ne more izpodbijati izvršilnega naslova oziroma obstoja in višine iz njega izhajajoče obveznosti.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - prekinitev teka procesnega roka - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - odredba predsednika VSRS o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev po 83. a členu ZS
Ugovor zoper plačilni nalog je bil vložen, tudi upoštevaje prekinitev teka procesnih rokov, po poteku roka, zato je prepozen.
Z odredbama predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz prvega odstavka 83.a člena ZS so bili procesni roki prekinjeni oziroma niso tekli od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021.
škoda nastala pri športu - športno tekmovanje - varnostni ukrepi - odgovornost organizatorja športne prireditve - subjektivna odškodninska odgovornost - igranje nogometa - pojem nevarne dejavnosti igranje nogometa - krivdna odškodninska odgovornost
V primeru, ko športnemu udeležencu, ki se športne igre prostovoljno udeleži, nastane škoda, ki je posledica krivdnega ravnanja, se presoja, ali je organizatorju športne aktivnosti moč očitati opustitev potrebne skrbnosti. Obseg in intenzivnost varnostnih ukrepov, ki jih mora izvesti organizator, je odvisen od obsega grozeče nevarnosti in škode, verjetnosti njenega nastopa, možnosti in stroškov za odvrnitev nevarnosti, pa tudi možnosti samega oškodovanca, da bi se škodi izognil.
Razumevanje pravice do povrnitve stroškov postopka je neposredno povezano z načelom vestnosti in poštenja ter prepovedjo zlorabe pravic (9. in 11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Stranke so si dolžne prizadevati, da se postopek opravi s čim manjšimi stroški, pri čemer je nedopustno, da je korist, za katero si stranka prizadeva v postopku, očitno nesorazmerna s stroški postopka, ki pri tem nastanejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050464
ZMZPP člen 52, 90, 91. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 16, 16/1.
ugovor nepristojnosti sodišča zaradi sklenjenega arbitražnega sporazuma - pristojnost slovenskega sodišča - dogovorjena pristojnost - sodna pristojnost - izključna pristojnost - varščina za pravdne stroške - tuj državljan kot tožnik - nedovoljene pritožbene novote
Tožnica in toženec sta se dogovorila tako za pristojnost sodišča kot tudi arbitraže, zato je s tem sodna pristojnost izrecno dogovorjena, ne pa izključena.
S pogodbo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah sta se državi Republika Slovenija in Republika Hrvaška dogovorili, da od državljana ene države pogodbenice, ki nastopa pred sodiščem druge države pogodbenice kot tožnik, ni dovoljeno zahtevati varščine za pravdne stroške samo zato, ker je tuj državljan in na ozemlju te države nima stalnega prebivališča. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pri zahtevi za položitev varščine ni navajala nobenih drugih okoliščin, zato je zmotno pritožbeno stališče, da je tožena stranka upravičena zahtevati od tožeče stranke položitev varščine za svoje pravdne stroške.
Tožnica, ki je plačila sodne takse oproščena, je glede na uspeh v pravdi upravičena do povrnitve celotnih pravdnih stroškov. Zato je toženec dolžan plačati celotno sodno takso.
ZPP člen 242, 249, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 42.
nagrada in stroški za izvedensko delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Iz 3. točke obrazložitve sklepa izhaja, da je izvedenskemu organu poleg stroškov za študij spisa, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, pregleda tožnice ter materialnih stroškov priznano 3-krat po 460,00 EUR za pisno izvedensko mnenje. V 5. točki obrazložitve je zapisano le, da je priznana izvedenina primerna za opravljeno delo glede na obseg, strokovnost in zahtevnost ter skladna z 242. in 249. členom ZPP ter Pravilnikom. Izpodbijanega sklepa s tako pavšalno utemeljitvijo ni mogoče preizkusiti. Gre za bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu - soglasje upravne enote - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga
Zemljiškoknjižni predlog je mogoče dopolniti z listino, ki je ob vložitvi predloga že obstajala, pa predlogu pomotoma ni bila priložena, ne pa za listino, ki bi bila sestavljena kasneje.
Sodišče prve stopnje se je pravilno ukvarjalo s trditvami in dokazi dolžnika glede konkretne vročitve sklepa o izvršbi, vročitve v danem primeru in da ni uspel vzbuditi zadostnega dvoma v opravljeno konkretno vročitev. Torej je dopustilo tudi zadosten dvom, ne gotovosti napačne vročitve.
Bistvena je ugotovitev sodišča, da se je vročitev sklepa o izvršbi s fikcijo opravljala na naslovu, ki je bil kot poslovni naslov dolžnika vpisan v sodnem registru in razlogovanje, da je dolžnik kot subjekt vpisa v register dolžan poskrbeti za pravilnost navedb o svojem sedežu ter da dejansko poslovanje na drugem naslovu ne vpliva na pravilnost vročitve.
ZPP ne določa, da bi se moralo v primeru poslovne enote oziroma podružnice vročati na tem sekundarnem naslovu. Poštar ni dolžan iskati morebitnih dodatnih naslovov dolžnika.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - nezgoda pri delu - odgovornost delodajalca
Tožena stranka je kršila Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ker ni izdelala dejanske ocene tveganja in z njo določenih varnostnih ukrepov in ni določila odgovornih oseb za realizacijo posameznega varnostnega ukrepa, z neustrezno organizacijo dela ter z neizvedenim oziroma pomanjkljivim pregledom podeskanega dela ostrešja in neodstranitvijo dotrajanih desk, ki je bil osnovni in ključni varnostni ukrep, ki ga je bilo potrebno izvesti, pa ga tožena stranka ni izvedla.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dolžnost predložiti zdravstveno dokumentacijo
V konkretnem primeru ni podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine. Terjatev, ki se izterjuje v tem postopku, znaša preko 186 tisoč evrov, vrednost nepremičnine, ki je predmet te izvršbe, pa znaša (po navedbah dolžnika) vsaj 224 tisoč evrov. Angažiranje izvedenca nepremičninske oziroma gradbene stroke, za katerega dolžnik niti ni konkretno navedel, katere trditve naj se z njim dokazujejo, bi bilo povsem nepotrebno.
Tek izvršilnega postopka zagotovo povzroča dolžniku določeno skrb in stres. Vendar pa je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da iz dokumentacije, priložene k ugovoru oziroma predlogu za odlog izvršbe, ne izhaja, da bi imel dolžnik izredno, zelo občutljivo oziroma (v tem trenutku) življenjsko ogrožajočo zdravstveno stanje, zaradi česar bi nadaljevanje izvršbe grobo poseglo v njegove osebnostne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00058988
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 24.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - spor o veljavnosti pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vsebina tožbenega zahtevka - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - poslovna nesposobnost - nepremičnina v tujini - Hrvaška - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - prebivališče toženca - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - splošna pristojnost - izključna pristojnost
Pravda teče o zahtevku za razveljavitev pogodbe, s katero se je tožnica zavezala na toženca prenesti lastninsko pravico na nepremičnini, ki leži na Hrvaškem.
Po temeljnem pravilu, določenem v prvem odstavku 4. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012, je pristojno sodišče po prebivališču toženca.
Za odločitev o pristojnosti ni pomembno, ali je bila pogodba, o katere veljavnosti teče pravda, že izpolnjena in tako tudi ne, ali je na njeni podlagi že prišlo do prenosa lastninske pravice. Odločilno je, na kaj se nanaša tožbeni zahtevek, z ugoditvijo postavljenemu zahtevku pa ne bo prišlo niti do spremembe v lastninski pripadnosti nepremičnine, na katero se nanaša pogodba, niti do spremembe vpisa v zemljiški knjigi. Za odločitev o pristojnosti ni pomemben niti razlog, na katerega tožnica opira zahtevek za razveljavitev pogodbe. Odločitev o zadevi ne bo vplivala na tožničino osebno stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00051169
ZPP člen 8. ZPŠOIRSP člen 1. URS člen 22.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - duševne bolečine - enotna odškodnina - vzročna zveza - kršitev pravice do izjave - dokazni predlog - dokaz s sodnim izvedencem - neizvedba dokazov - dokazna ocena - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - upravni postopek - državljanstvo
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če pripisujemo dejstvom sestavine, ki nimajo opore v dejanskosti, ali če ugotavljamo le tista dejstva, ki ustrezajo pričakovanemu konkretnemu dejanskemu stanu.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - prejemnik socialne pomoči - dolžnost obvestitve - predmet dedovanja - odpoved pravici
Zapuščinsko sodišče ni obvestilo RS o tem, kaj je predmet zapuščine in kje se predmeti nahajajo. Izdalo je le sklep, da po določbi 128. člena ZD, ti predmetni pripadajo RS, ker je zapustnik dobil plačane socialne prispevke. Pred tem pa bi sodišče moralo sporočiti RS, kje se predmeti nahajajo in kaj sodi v zapuščino, da lahko poda izjavo po 129. členu ZD.
podjemna pogodba - garancija za brezhibno delovanje - notifikacija napak - vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - tek roka - izguba pravic
Predmet ″pogodbe o sodelovanju - podizvajanju‶ je bila izdelava strojno-tehnološke opreme, montaža le-te in zagon šolanja za projekt "Izgradnja kanalizacije in nadgradnja ter rekonstrukcija centralne čistilne naprave. Nedvomno gre za podjemno pogodbo, saj je jasno, da je težišče pogodbe na podjemnikovem delu.
Bistvo podjemnikove garancije je v odpravi napake, kar nenazadnje izhaja iz sklenjene pogodbe, in ne v načinu odprave napake. Določbe OZ o garanciji, ki so vsebovane v poglavju o prodajni pogodbi, je treba, ker gre za podjemno pogodbo, uporabiti glede predmetne garancije le smiselno in ne na način za katerega se zavzema toženka. Ker toženka v skrajnem roku ni odpravila pomanjkljivosti (ali s popravo ali z zamenjavo), je tožnica lahko izbirala med sodnim uveljavljanjem zahtevka za izpolnitev (za popravo ali zamenjavo) in med drugimi jamčevalnimi zahtevki, med katere spada tudi odprava pomanjkljivosti na račun izvajalca. Izbrala je slednjo možnost, zato v tej pravdi utemeljeno zahteva povrnitev stroškov, ki so ji s tem nastali.
odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje - hoja po stopnicah - vzrok zdrsa - opustitev dolžnega ravnanja - nevarna stvar
Za odškodninsko odgovornost v načelu zadošča že takšno ravnanje (storitev ali opustitev), ki je na splošno nedopustno, in ni potrebno, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano. Nedopustno ravnanje je tisto, če lahko kot njegovo posledico predvidimo možnost nastanka (znatnejše) škode.
Prane betonske plošče, četudi niso fiksirane, ne predstavljajo nevarne stvari, niti hoja po njih ni nevarna dejavnost. Ob povprečni previdnosti se je zdrsu pri hoji po takih ploščah mogoče izogniti.
Ker hoja po stopnicah iz pranih plošč, četudi ne trdno fiksiranih, ne predstavlja nevarnosti za nastanek znatnejše škode, toženkina zavarovanka z opustitvijo trdnejše namestitve ni opustila dolžnega ravnanja.