Načelo popolne odškodnine, na katero se sklicuje tožnica (ko navaja sodno prakso VSL I Cp 1702/2017 in VSRS II Ips 373/2014) pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Torej v primere odškodnine za izgubljeni dohodek ne manj od tistega, kar bi prejel, če bi lahko posloval - seveda pa tudi ne več. Prispevke bi torej tudi v primeru, da ne bi bilo škodnega dogodka, tožnica plačala od ugotovljenega zneska, ki predstavlja njen bruto dohodek in ji je bil tudi v celoti priznan s sodbo I P 178/2016.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - prejšnji sklep o dedovanju - zapustnikovo premoženje - oporočno razpolaganje - vsebina oporoke - celotna zapuščina zapustnika - izročitev dela zapuščine - zakonito dedovanje
V primeru, ko zapustnik z oporoko razpolaga z vsem svojim premoženjem, se bo kasneje najdeno premoženje zapustnika razdelilo v skladu s prejšnjim sklepom o dedovanju. Drugače pa je, kadar zapustnik v oporoki razpolaga samo z (natančno določenim) delom zapuščine. Sodna praksa je glede tega že oblikovala stališče, da je oporoka, če v njej ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. Prav tako je bilo poudarjeno, da če določen del premoženja, ki predstavljajo pozneje najdeno premoženje in ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju, ni bil predmet oporočnega razpolaganja, glede tega dela premoženja nastopi zakonito dedovanje. Vse to pomeni, da je za uporabo določbe prvega odstavka 221. člena ZD, v primeru, ko je zapustnik napravil oporoko, potrebno, da je zapustnik v oporoki razpolagal z vsem svojim premoženjem. Če pa je razpolagal samo z delom premoženja, pa se bo glede preostalega premoženja opravilo zakonito dedovanje.
poslovna goljufija - prodaja avtomobila - kilometrina - kaznivo dejanje ponarejanje listin - posredovanje pri nakupu ali prodaji - preslepitveni namen
Prvo sodišče je namreč na podlagi dokazne ocene oškodovančeve izpovedbe in obdolženčevega zagovora, ki je sicer potrdil, da se je pogodba podpisala v času čakanja na registracijo pred registracijskim okencem in da se je (vsaj) znesek kupnine izpisal na šaltru, pravilno dokazno ocenilo, da se je oškodovančeva možnost temeljitejšega pregleda v pogodbi zapisanih podatkov zmanjšala zlasti zaradi ročnega izpisovanja ključnih podatkov v pogodbi (kar je prvo sodišče štelo sicer za nepotrebno) in ker je obdolženec ponudil v podpis oškodovancu istočasno še ″osveženi″ drugi oglas, ki ga je na vsaki izmed skupaj sedmih strani oškodovanec podpisal, kar je prvo sodišče prav tako štelo za neobičajno ravnanje glede na sprejeto kupnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00050599
ZVEtL-1 člen 23, 24, 29, 29/1, 35, 35/1. ZNP člen 7, 7/1, 17, 17/1. ZPP člen 270, 270/3.
vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - garaža kot pomožni objekt - objekt zunanje ureditve - vročanje nasprotnemu udeležencu - neobvezna izvedba naroka - razdružitev postopka - sklep procesnega vodstva - nedovoljenost pritožbe
Vzpostavitev etažne lastnine je mogoča le na objektih oziroma stavbah z najmanj dvema posameznima deloma, česar pa obravnavana garaža ne izpolnjuje.
Sodišče prve stopnje je predlagateljicama skupaj z izpodbijanim sklepom vročilo tudi pisanja nasprotnih udeležencev, vendar s tem ni kršilo načela kontradiktornosti ali ustavno zagotovljenih pravic. Izpodbijani sklep ne obravnava navedb nasprotnih udeležencev, niti na njih ne temelji. Vročanje pisanj, ki niso relevantna in nimajo vpliva na končno odločitev, v izjavo tudi ni v skladu z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka, ki ga zasledujeta tako ZVEtL-1 kot ZNP.
umik predloga - ustavitev postopka - plačilo globe - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Ker so storilčeve navedbe o tem, da je globo in stroške postopka v celoti poravnal, resnične, je pritožbeno sodišče v skladu s 194. členom ZSKZDČEU-1 postopek priznanja in izvršitve ustavilo.
Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da izvedba dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage tožnika in da je bila naloga sodnega izvedenca, v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z dne 23. 7. 2020 v zvezi s pojasnilom sodišča prve stopnje z dne 22. 9. 2020, zgolj, da glede na trditveno podlago tožnika oceni škodo na nepremičninah parc. št. 68/3 in parc. št. 68/4, obe k.o. Y.
rubež in prenos terjatve - dolžnikov dolžnik - zavrženje predloga o izvršbi na novo sredstvo - določljivost obveznosti - sporna terjatev
Pritožbeno sodišču ocenjuje, da je upnik z naslednjim zapisom v izvršilnem predlogu: "sedanje in bodoče terjatve iz naslova izdanih faktur za opravljene dobave blaga in storitev do skupne višine 104.941,77 EUR" standardu določljivosti terjatev zadostil, tako da dopolnitev v tej zvezi ni bila potrebna. Tako ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri določenih dolžnikovih dolžnikih upnik navedel le naziv, sedež in matično številko, saj je navedel tudi pravni temelj: opravljene dobave blaga in storitev. Navedeno pa po oceni pritožbenega sodišča zadošča tudi za to, da se dolžnikovi dolžniki izrečejo o tem, ali imajo iz naslova dobav blaga in/ali storitev do dolžnika kakšne dolgove in v kakšni višini ter je nasprotno razlogovanje sodišča prve stopnje zmotno.
Z rubežem in prenosom terjatve se terjatev dejansko zarubi in prenese pogojno - če obstoji in v obsegu kot obstoji. To izhaja bodisi iz izjave dolžnikovega dolžnika, če obstoj terjatve prizna (po prvem odstavku 111. členu ZIZ), sicer se o tem razpravlja v pravdnem postopku po vloženi tožbi, ki jo upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve lahko vloži zoper dolžnikovega dolžnika. V izvršilnem postopku tako izvršilno sodišče ne presoja oz. preizkuša obstoja zatrjevane terjatve dolžnika do njegovega dolžnika ne po temelju, ne po višini.
dedni dogovor - sodna poravnava - način delitve zapuščine
V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o glavni obravnavi. Gre torej za sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine (v smislu določbe tretjega odstavka 214. člena ZD), ki je v sodni praksi poimenovan kot dedni dogovor in je po uveljavljeni sodni praksi pogodba obligacijskega prava.
DZ člen 141, 141/2, 141/7, 161, 162/1, 163, 163/2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - stiki - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka
Prepuščati komaj enajstletni deklici (ki se je stikov z očetom ob strokovni pomoči CSD vselej razveselila, svoje mnenje pa očitno tudi zna in zmore izraziti) odločanje o tem ali bo sploh odšla na stik z očetom, bi bilo v nasprotju z njeno koristjo, tak režim stikov pa bi ogrožal njeno dolgoročno korist.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - zahtevek na prenehanje služnosti - prekomerno izvrševanje služnosti - stališča pravne teorije - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija služnostnega upravičenca - pisna izjava priče - dokazni predlog za zaslišanje priče
Okoliščine se od tedaj, ko je bila služnost ustanovljena, niso bistveno spremenile. Že ob ustanovitvi služnosti se je namreč na gospodujočih nepremičninah izvajala gostinska dejavnost.
Problem predstavlja parkiranje in ustavljanje vozil na služnostni poti, kar pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti. Zatrjevano prekomerno oziroma neobzirno izvrševanje služnosti ne more predstavljati podlage za njeno prenehanje, pač pa kvečjemu podlago za varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice.
Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da toženec ne parkira na sporni poti, parkiranja ne naroča, ga ne dopušča, ga ne odobrava, ga celo prepoveduje in preprečuje ter preko zaposlenih nadzira in se ga trudi odpravljati po svojih močeh, od protipravnega parkiranja nima neposredne koristi, ki bi jo kasneje odobril, je pravilen zaključek, da toženec ni pasivno legitimiran in ni odgovoren za nepravilno parkiranje vozil na trasi služnostne poti. Povezava med protipravnim parkiranjem in koristmi od npr. prodaje pijače, je oddaljena in nezanesljiva.
Stališča pravne teorije so spoznavni vir prava.
Čeprav je pisna izjava priče zapisana na listini, ne gre za dokaz z listino v pomenu 224. člena ZPP. Izrecen predlog strank, da se pričo, za katero je bila predložena pisna izjava, tudi neposredno zasliši, ni potreben.
direktor - razrešitev - premestitev na drugo delovno mesto - nezakonita razrešitev direktorja - odpadla pravna podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odpadla pravna podlaga za premestitev tožnika z delovnega mesta direktorja A. v Policiji na drugo delovno mesto po sedmem odstavku 83. člena ZJU, saj tožnik s tega položaja ni bil zakonito razrešen. Zaradi tega je utemeljeno razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 12. 5. 2020 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 7. 2020 kot nezakonita.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja - končanje izvršilnega postopka - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
V tej zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZIZ izrecno ne določa, kdaj se šteje, da je izvršilni postopek končan. Pri presoji navedenega vprašanja je potrebno izhajati iz namena izvršilnega postopka, ki je prvenstveno v realizaciji terjatve iz izvršilnega naslova. V skladu z namenom izvršilnega postopka se ta samodejno konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi neuspešne izvršbe. V primeru dovoljene izvršbe na več sredstev izvršbe, se postopek (samodejno) konča z ustavitvijo izvršbe na zadnje dovoljeno sredstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00050900
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZNP člen 119. ZNP-1 člen 156.
postopek delitve solastnine - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - kriteriji za delitev solastnine - način delitve solastne stvari - fizična delitev solastne stvari - predmet delitve - dokaz z izvedencem - deljivost stvari - obseg in vrednost solastniških deležev - sporazum o delitvi - delitev nepremičnin - samostojna stanovanjska enota - funkcionalna celota - izvedba del - gradbena dela - fizična delitev stvari v naravi - soglasje solastnikov za posle izven okvirov rednega upravljanja - soglasje za vlaganja - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do izjave - protispisnost - pomanjkanje razlogov
Postopek delitve solastnine je urejen v ZNP (oziroma po novem ZNP-1), materialne določbe glede delitve pa vsebuje SPZ. Sodišče je v nepravdnem postopku vezano na zakonska določila o delitvi in prednostnih načinih delitve. Če ni dosežen sporazum glede načina delitve, v prvi vrsti pride v poštev fizična delitev, šele če ta ni mogoča ali je mogoča ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, pa sodišče opravi civilno delitev (četri odstavek 70. člena SPZ). Tako sodišče ravna, če nobeden od solastnikov pred tem ne predlaga, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, sam pa izplača ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev (peti odstavek 70. člena SPZ). Solastniki tako izbirajo način delitve svobodno le pri sporazumni delitvi, če sporazuma ne dosežejo, pa zakon s predpisanim vrstni redom prejudicira njihov interes. V obravnavani zadevi udeleženci sporazuma o delitvi niso dosegli.
Za fizično delitev nepremičnine so potrebna vlaganja (tudi gradbena dela), kar pomeni spremembo solastne stvari, ki po svoji naravi predstavlja posel, ki presega redno upravljanje in se zato v skladu z določbo peti odstavek 67. člena SPZ zahteva soglasje vseh solastnikov.
pavšalne navedbe - trditveno in dokazno breme glede neskrbnosti - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - nepoštena pogajanja - mandatna pogodba
Glede neskrbnega ravnanja toženke je prvostopenjsko sodišče prepričljivo pojasnilo, da je tožnik zgolj mimogrede navedel, da so mu nastali stroški zaradi malomarnega ravnanja toženke.
S tem, ko je tožnik po njegovih trditvah opravljal vse potrebno za prenos svojega naročniškega razmerja na drugo osebo, ni deloval za račun toženke, temveč v povsem osebnem interesu oziroma zase, zaradi česar tovrstnega razmerja ne bi bilo mogoče opredeliti kot mandatnega.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050613
ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-6, 113b. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-4.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - izrek kazenskih točk - zaslišanje storilca - hitri postopek o prekršku - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Hitri postopek o prekršku v primeru take kršitve, kot se očita obdolžencu, ni dovoljen po določbi po 6. alineji drugega odstavka 52. člena ZP-1, zato se ne more zaključiti na kraju ugotovitve prekrška, predlagatelju pa ni potrebno obrazlagati, da so izkazani pogoji za izrek te stranske sankcije. Ta stranska sankcija se namreč v nasprotju z napačnim mnenjem pritožnika izreče obligatorno, brez posebnega ugotavljanja, ali je bila varnost cestnega prometa ogrožena glede konkretnega udeleženca, ali je ostala zgolj na abstraktni ravni, možnost zaslišanja pred odločanjem o ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja pa ne pomeni, da izrek kazenskih točk ni obligatoren. Tako zaslišanje je namreč namenjeno ugotavljanju ali je (še) izkazan utemeljen sum in ne ugotavljanju, ali je dopustno izreči kazenske točke v konkretnem primeru.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokaz z izvedencem - dokazi - ocena dokazov - nujno zdravljenje - restriktiven pristop
Zadržanje na zdravljenju proti volji udeleženca je dopustno le ob izpolnjenosti restriktivno razumljenih zakonskih predpostavk.
Pritožnik ni ugovarjal, da v zapuščino spadajo tudi parcele ki so predmet darilne pogodbe, temveč je soglašal, da so le te del zapuščine. Zaradi tega sedaj v pritožbenem postopku ne more več uveljavljati obstoja darilne pogodbe, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in jo je prvič predložil v pritožbenem postopku s pritožbo.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje
Ker postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj in ker sodišče v okviru predmetnega postopka zgolj ugotavlja, ali je storilka s prekrški, ki jih je storila v obdobju dveh let, dosegla ali presegla 18 kazenskih točk v cestnem prometu, so pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje okoliščine, v katerih sta bila storjena prekrška, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne.
Okoliščine iz preteklega življenja ter navajanje posledic, ki jih bo za storilčevo življenje imela izvršitev prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predstavljajo podlage za sprejem drugačne odločitev glede prepozno vloženega predloga za odložitev izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja.