direktor - razrešitev - premestitev na drugo delovno mesto - nezakonita razrešitev direktorja - odpadla pravna podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odpadla pravna podlaga za premestitev tožnika z delovnega mesta direktorja A. v Policiji na drugo delovno mesto po sedmem odstavku 83. člena ZJU, saj tožnik s tega položaja ni bil zakonito razrešen. Zaradi tega je utemeljeno razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 12. 5. 2020 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 7. 2020 kot nezakonita.
pavšalne navedbe - trditveno in dokazno breme glede neskrbnosti - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - nepoštena pogajanja - mandatna pogodba
Glede neskrbnega ravnanja toženke je prvostopenjsko sodišče prepričljivo pojasnilo, da je tožnik zgolj mimogrede navedel, da so mu nastali stroški zaradi malomarnega ravnanja toženke.
S tem, ko je tožnik po njegovih trditvah opravljal vse potrebno za prenos svojega naročniškega razmerja na drugo osebo, ni deloval za račun toženke, temveč v povsem osebnem interesu oziroma zase, zaradi česar tovrstnega razmerja ne bi bilo mogoče opredeliti kot mandatnega.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve - narok za glavno obravnavo - glavna obravnava v ponovljenem postopku - načelo enotnosti glavne obravnave - priglasitev stroškov postopka - potrebni pravdni stroški - priglašeni stroški - stroški postopka - stroškovnik - nagrada odvetnika - sodna taksa za pritožbo - novo sojenje
Pritrditi gre pritožniku, da gre za prvi narok za glavno obravnavo v ponovljenem postopku, vendar ta v skladu z načelom enotnosti glavne obravnave le dopolnjuje, kar je sodišče prve stopnje že opravilo v prvem sojenju. Višje sodišče ugotavlja, da sta na naroku pravdni stranki podali le stališče glede izpolnjenosti materialnopravne predpostavke za ugoditev tožbenemu zahtevku, ki se tiče sklepa družbenika za uveljavljanje zahtevka družbe - tožnice. Sicer pa je sodišče prve stopnje sklenilo le prebrati že izvedene dokaze, o novih pa ni odločalo (in je narok trajal le 10 minut). Zato je narok pravilno štelo kot nadaljnji narok za glavno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00050599
ZVEtL-1 člen 23, 24, 29, 29/1, 35, 35/1. ZNP člen 7, 7/1, 17, 17/1. ZPP člen 270, 270/3.
vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - garaža kot pomožni objekt - objekt zunanje ureditve - vročanje nasprotnemu udeležencu - neobvezna izvedba naroka - razdružitev postopka - sklep procesnega vodstva - nedovoljenost pritožbe
Vzpostavitev etažne lastnine je mogoča le na objektih oziroma stavbah z najmanj dvema posameznima deloma, česar pa obravnavana garaža ne izpolnjuje.
Sodišče prve stopnje je predlagateljicama skupaj z izpodbijanim sklepom vročilo tudi pisanja nasprotnih udeležencev, vendar s tem ni kršilo načela kontradiktornosti ali ustavno zagotovljenih pravic. Izpodbijani sklep ne obravnava navedb nasprotnih udeležencev, niti na njih ne temelji. Vročanje pisanj, ki niso relevantna in nimajo vpliva na končno odločitev, v izjavo tudi ni v skladu z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka, ki ga zasledujeta tako ZVEtL-1 kot ZNP.
Načelo popolne odškodnine, na katero se sklicuje tožnica (ko navaja sodno prakso VSL I Cp 1702/2017 in VSRS II Ips 373/2014) pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Torej v primere odškodnine za izgubljeni dohodek ne manj od tistega, kar bi prejel, če bi lahko posloval - seveda pa tudi ne več. Prispevke bi torej tudi v primeru, da ne bi bilo škodnega dogodka, tožnica plačala od ugotovljenega zneska, ki predstavlja njen bruto dohodek in ji je bil tudi v celoti priznan s sodbo I P 178/2016.
tožba na določitev preživnine po razvezi zakonske zveze - simbolična preživnina - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard - premoženjski položaj - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - nevzdržnost zakonske zveze
Razpad življenjske skupnosti ne predstavlja pravne podlage, na podlagi katere bi razvezani zakonec lahko zahteval od drugega zakonca preživnino, da bi si ohranil enak standard, kot sta ga imela zakonca v trajanju zakonske zveze, ampak preživljanju razvezanega zakonca, če sam ne more poskrbeti za svoje preživljanje.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti, ki predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine, nujno zajema tudi upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca v bodoče, pri čemer takšna bodoča nepreskrbljenost predstavlja podlago prisoji tako imenovane simbolične preživnine.
Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da izvedba dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage tožnika in da je bila naloga sodnega izvedenca, v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z dne 23. 7. 2020 v zvezi s pojasnilom sodišča prve stopnje z dne 22. 9. 2020, zgolj, da glede na trditveno podlago tožnika oceni škodo na nepremičninah parc. št. 68/3 in parc. št. 68/4, obe k.o. Y.
Pogoj za posestno varstvo pa ni mirna posest, zato tudi pritožbena navedba, da tožnik ni imel mirne posesti, zaključka sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - neizpolnjevanje obveznosti - domneva o umiku predloga - stroški prevoza na delo
Ker je storilec na Probacijski enoti podal izjavo na zapisnik, da se ne strinja z višino potnih stroškov, ki mu jih priznava izvajalska organizacija ter da ne bo več opravljal tega dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da storilec očitno nima več interesa za nadaljevanje dela v splošno korist in da svoj predlog umika, zaradi česar je postopek izvrševanja nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist ustavilo.
ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1. ZP-1 člen 34, 163, 163/9, 182, 185.
postopek o prekršku proti mladoletniku - ukor - izbira vzgojnega ukrepa - nedostojno vedenje - uradna oseba - ugotavljanje identitete - ukaz
Iz prepričljivih in skladnih izpovedb policistov izhaja, da se je mladoletna obdolženka precej vztrajno in intenzivno zoperstavljala ukazom policistov, ki sta opravljala svoje zakonske naloge, in ju pri tem tudi žalila. V nasprotju z mnenjem mladoletne obdolženke je bilo namreč postopanje policistov, ko so od nje zahtevali naj se identificira z osebnim dokumentom ali vsaj z navedbo imena in priimka, zakonito.
Ne glede na to, da se storilka ni strinjala z ukrepi vlade in obveznostjo nošenja mask ter ne glede na to, da je bila prepričana, da je odlok vlade, ki zapoveduje obveznost uporabo zaščitne maske med vožnjo z javnimi prevoznimi sredstvi nezakonit, oziroma, da neupoštevanje te obveznosti ne predstavlja prekrška, bi morala mladoletnica ohraniti primeren in dostojanstven odnos do pooblaščenih uradni oseb in upoštevati njihove ukaze.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL00052150
KZ-1 člen 73, 308, 308/3, 308/6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. Protokol 4 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo - nevarnost za življenje in zdravje - sostorilstvo - izločitev tolmača - varnostni ukrepi - odvzem predmetov - odvzem vozila - pravice tujcev - mednarodna zaščita
V delu, ko pritožnik zatrjuje, da je zaradi vrnitve ilegalnih prebežnikov Republiki Hrvaški Slovenija kršila tudi azilno zakonodajo, višje sodišče ugotavlja, da take navedbe niso konkretizirane, zato se do njih niti ni moč natančneje opredeljevati. Zatrjevanje in ugotavljanje teh kršitev pa tudi v ničemer ne vpliva na presojo obtožencu očitanega kaznivega dejanja, dokaznost ali celo kaznivost le-tega. Razen tega pa je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi 063/2020 z dne 13. 2. 2020 (zadeva N. D. in N. T. proti Španiji), ugotovilo, da vrnitev ilegalnih prebežnikov ni predstavljala kršitve konvencijskih določb (Evropska konvencija o človekovih pravicah) iz 13. člena in 4. člena Protokola 4 k le-tej.
krvodajalstvo - odvzem krvi - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodninski zahtevek
Sodni izvedenci so bili enotni, da je senzitivni živec v komolčni jamici najverjetneje delno narezan ali natrgan, zato ima slabši občutek od komolčne jamice navzdol.
denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - izvedensko mnenje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - brezplačna pravna pomoč - plačilo predujma za izvedenca
Tožeča stranka je bila upravičena do redne brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila predujma za izvedenca medicinske stroke. Ker je v postopku v celoti uspela, je na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZBPP tožena stranka dolžna stroške v znesku 836,75 EUR namesto tožeči stranki povrniti v korist proračuna RS.
Okoliščine iz preteklega življenja ter navajanje posledic, ki jih bo za storilčevo življenje imela izvršitev prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predstavljajo podlage za sprejem drugačne odločitev glede prepozno vloženega predloga za odložitev izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje
V kolikor so pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storlcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je do dolžno storiti.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja - končanje izvršilnega postopka - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
V tej zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZIZ izrecno ne določa, kdaj se šteje, da je izvršilni postopek končan. Pri presoji navedenega vprašanja je potrebno izhajati iz namena izvršilnega postopka, ki je prvenstveno v realizaciji terjatve iz izvršilnega naslova. V skladu z namenom izvršilnega postopka se ta samodejno konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi neuspešne izvršbe. V primeru dovoljene izvršbe na več sredstev izvršbe, se postopek (samodejno) konča z ustavitvijo izvršbe na zadnje dovoljeno sredstvo.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a, 5/1-b.. ZDR-1 člen 75, 75/1.. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 482, 482/1, 482/1-1.
sprememba delodajalca - delovni spor - gospodarski spor - gospodarska družba
Četudi ima dogovor med delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevzemnikom po prvem odstavku 75. člena ZDR-1 za posledico, da pravice in obveznosti delavca iz delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku preidejo na delovno razmerje pri delodajalcu prevzemniku, pa sam dogovor, kot že rečeno, ni dopustni predmet delovnega spora. Prav tako pritožba napačno meni, da že zgolj izpodbijanje dogovora o prenosu predpostavlja tudi že spor o pravicah iz b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00050900
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZNP člen 119. ZNP-1 člen 156.
postopek delitve solastnine - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - kriteriji za delitev solastnine - način delitve solastne stvari - fizična delitev solastne stvari - predmet delitve - dokaz z izvedencem - deljivost stvari - obseg in vrednost solastniških deležev - sporazum o delitvi - delitev nepremičnin - samostojna stanovanjska enota - funkcionalna celota - izvedba del - gradbena dela - fizična delitev stvari v naravi - soglasje solastnikov za posle izven okvirov rednega upravljanja - soglasje za vlaganja - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do izjave - protispisnost - pomanjkanje razlogov
Postopek delitve solastnine je urejen v ZNP (oziroma po novem ZNP-1), materialne določbe glede delitve pa vsebuje SPZ. Sodišče je v nepravdnem postopku vezano na zakonska določila o delitvi in prednostnih načinih delitve. Če ni dosežen sporazum glede načina delitve, v prvi vrsti pride v poštev fizična delitev, šele če ta ni mogoča ali je mogoča ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, pa sodišče opravi civilno delitev (četri odstavek 70. člena SPZ). Tako sodišče ravna, če nobeden od solastnikov pred tem ne predlaga, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, sam pa izplača ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev (peti odstavek 70. člena SPZ). Solastniki tako izbirajo način delitve svobodno le pri sporazumni delitvi, če sporazuma ne dosežejo, pa zakon s predpisanim vrstni redom prejudicira njihov interes. V obravnavani zadevi udeleženci sporazuma o delitvi niso dosegli.
Za fizično delitev nepremičnine so potrebna vlaganja (tudi gradbena dela), kar pomeni spremembo solastne stvari, ki po svoji naravi predstavlja posel, ki presega redno upravljanje in se zato v skladu z določbo peti odstavek 67. člena SPZ zahteva soglasje vseh solastnikov.