ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a, 5/1-b.. ZDR-1 člen 75, 75/1.. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 482, 482/1, 482/1-1.
sprememba delodajalca - delovni spor - gospodarski spor - gospodarska družba
Četudi ima dogovor med delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevzemnikom po prvem odstavku 75. člena ZDR-1 za posledico, da pravice in obveznosti delavca iz delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku preidejo na delovno razmerje pri delodajalcu prevzemniku, pa sam dogovor, kot že rečeno, ni dopustni predmet delovnega spora. Prav tako pritožba napačno meni, da že zgolj izpodbijanje dogovora o prenosu predpostavlja tudi že spor o pravicah iz b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050613
ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-6, 113b. ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-4.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - izrek kazenskih točk - zaslišanje storilca - hitri postopek o prekršku - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Hitri postopek o prekršku v primeru take kršitve, kot se očita obdolžencu, ni dovoljen po določbi po 6. alineji drugega odstavka 52. člena ZP-1, zato se ne more zaključiti na kraju ugotovitve prekrška, predlagatelju pa ni potrebno obrazlagati, da so izkazani pogoji za izrek te stranske sankcije. Ta stranska sankcija se namreč v nasprotju z napačnim mnenjem pritožnika izreče obligatorno, brez posebnega ugotavljanja, ali je bila varnost cestnega prometa ogrožena glede konkretnega udeleženca, ali je ostala zgolj na abstraktni ravni, možnost zaslišanja pred odločanjem o ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja pa ne pomeni, da izrek kazenskih točk ni obligatoren. Tako zaslišanje je namreč namenjeno ugotavljanju ali je (še) izkazan utemeljen sum in ne ugotavljanju, ali je dopustno izreči kazenske točke v konkretnem primeru.
dedni dogovor - sodna poravnava - način delitve zapuščine
V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o glavni obravnavi. Gre torej za sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine (v smislu določbe tretjega odstavka 214. člena ZD), ki je v sodni praksi poimenovan kot dedni dogovor in je po uveljavljeni sodni praksi pogodba obligacijskega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00050611
OZ člen 132, 924, 924/2, 929, 929/1, 944, 948, 948/1, 948/2, 953, 953/1, 953/3, 963. ZPP člen 7, 14, 214, 214/2.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - vlomsko zavarovanje - vlom - splošni pogoji zavarovanja - aktivna legitimacija zavarovalca - zavarovanec - zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče - soglasje tretjega - zavarovalni interes - omejitev zavarovanih nevarnosti - zavarovalno kritje - pravica do povrnitve škode - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - delavec zavarovanca - nedopusten odmik od kogentne določbe oz - omejitev pogodbene avtonomije - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - plačilo carinske dajatve - subrogacija - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz
Tožeča stranka trdi, da je zaradi odtujitve blaga iz carinskega skladišča treba plačati tudi carinske in druge dajatve. Iz carinske odločbe, na katero se sklicuje, izhaja, da je zavezanka za plačilo dajatev in realnih obresti za manjko blaga v carinskem skladišču zaradi vloma z dne 7. 12. 2011. Ob uporabi drugega odstavka 948. člena OZ tako višje sodišče ugotavlja, da je tudi tožeča stranka tista, ki je imela ob nastanku zavarovalnega primera premoženjski interes za to, da ta ne bi nastal. Carinska odločba - in iz nje izhajajoča škoda v obliki plačila carinskih dajatev, je namreč prav posledica škodnega dogodka, spornega vloma.
Sodišče prve stopnje je sprejelo ugovor tožene stranke, da so zaposleni delavci, če opravljajo delo na delovnem mestu, kjer so zavarovane stvari, v stalnem stiku s premoženjem, iz česar izhaja povečano tveganje, ki ga zavarovalnica ni prevzela. Vendar je odmik od kogentnih zakonskih določb o zavarovalni pogodbi dopusten samo, če je v nedvoumnem interesu zavarovanca. Pravica do povrnitve škode, ki jo je povzročil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti, je z zakonom priznana in ne more biti v dispoziciji zavarovalne pogodbe (ter splošnih pogojev), da navedeno pravico zavarovalca omeji ali jo izključi.
ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1. ZP-1 člen 34, 163, 163/9, 182, 185.
postopek o prekršku proti mladoletniku - ukor - izbira vzgojnega ukrepa - nedostojno vedenje - uradna oseba - ugotavljanje identitete - ukaz
Iz prepričljivih in skladnih izpovedb policistov izhaja, da se je mladoletna obdolženka precej vztrajno in intenzivno zoperstavljala ukazom policistov, ki sta opravljala svoje zakonske naloge, in ju pri tem tudi žalila. V nasprotju z mnenjem mladoletne obdolženke je bilo namreč postopanje policistov, ko so od nje zahtevali naj se identificira z osebnim dokumentom ali vsaj z navedbo imena in priimka, zakonito.
Ne glede na to, da se storilka ni strinjala z ukrepi vlade in obveznostjo nošenja mask ter ne glede na to, da je bila prepričana, da je odlok vlade, ki zapoveduje obveznost uporabo zaščitne maske med vožnjo z javnimi prevoznimi sredstvi nezakonit, oziroma, da neupoštevanje te obveznosti ne predstavlja prekrška, bi morala mladoletnica ohraniti primeren in dostojanstven odnos do pooblaščenih uradni oseb in upoštevati njihove ukaze.
odškodninska odgovornost države za delo policije - hišna preiskava
Protipravnost ravnanja državnega ravnanja, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil napram vsakomur je povzdignjena na ustavno raven (26. člen URS) ter daje podlago za odškodninsko odgovornost države za tovrstna dejanja, pri čemer gre za specifično obliko odgovornosti, ki izvira iz posebnega položaja države nasproti fizičnim osebam. Zaradi tega je treba pri presoji posameznih predpostavk njene odgovornosti, predvsem pri presoji protipravnosti, upoštevati tudi posebnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave njenih organov, pri čemer se protipravnost upošteva le, če gre za t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti in ne pri vsaki zmoti ali kršitvi postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00051201
ZD člen 133, 163, 212, 212-1, 221.
neustrezno pooblastilo - pravnomočen sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - nov sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnica utemeljuje s trditvami, da pooblaščenec dediča nima ustreznega pooblastila, se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, saj je smisel 11. točke varstvo nepravilno zastopanih. Na pritožbene navedbe o zastopanju zato višje sodišče podrobneje ne odgovarja.
Kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče v skladu z 221. členom ZD ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč to premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
V situaciji, ko med dediči soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine ni, v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice pa tudi ne, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka po prvem odstavku 212. členu ZD. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00050599
ZVEtL-1 člen 23, 24, 29, 29/1, 35, 35/1. ZNP člen 7, 7/1, 17, 17/1. ZPP člen 270, 270/3.
vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - garaža kot pomožni objekt - objekt zunanje ureditve - vročanje nasprotnemu udeležencu - neobvezna izvedba naroka - razdružitev postopka - sklep procesnega vodstva - nedovoljenost pritožbe
Vzpostavitev etažne lastnine je mogoča le na objektih oziroma stavbah z najmanj dvema posameznima deloma, česar pa obravnavana garaža ne izpolnjuje.
Sodišče prve stopnje je predlagateljicama skupaj z izpodbijanim sklepom vročilo tudi pisanja nasprotnih udeležencev, vendar s tem ni kršilo načela kontradiktornosti ali ustavno zagotovljenih pravic. Izpodbijani sklep ne obravnava navedb nasprotnih udeležencev, niti na njih ne temelji. Vročanje pisanj, ki niso relevantna in nimajo vpliva na končno odločitev, v izjavo tudi ni v skladu z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka, ki ga zasledujeta tako ZVEtL-1 kot ZNP.
DZ člen 141, 141/2, 141/7, 161, 162/1, 163, 163/2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - stiki - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka
Prepuščati komaj enajstletni deklici (ki se je stikov z očetom ob strokovni pomoči CSD vselej razveselila, svoje mnenje pa očitno tudi zna in zmore izraziti) odločanje o tem ali bo sploh odšla na stik z očetom, bi bilo v nasprotju z njeno koristjo, tak režim stikov pa bi ogrožal njeno dolgoročno korist.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - zahtevek na prenehanje služnosti - prekomerno izvrševanje služnosti - stališča pravne teorije - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija služnostnega upravičenca - pisna izjava priče - dokazni predlog za zaslišanje priče
Okoliščine se od tedaj, ko je bila služnost ustanovljena, niso bistveno spremenile. Že ob ustanovitvi služnosti se je namreč na gospodujočih nepremičninah izvajala gostinska dejavnost.
Problem predstavlja parkiranje in ustavljanje vozil na služnostni poti, kar pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti. Zatrjevano prekomerno oziroma neobzirno izvrševanje služnosti ne more predstavljati podlage za njeno prenehanje, pač pa kvečjemu podlago za varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice.
Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da toženec ne parkira na sporni poti, parkiranja ne naroča, ga ne dopušča, ga ne odobrava, ga celo prepoveduje in preprečuje ter preko zaposlenih nadzira in se ga trudi odpravljati po svojih močeh, od protipravnega parkiranja nima neposredne koristi, ki bi jo kasneje odobril, je pravilen zaključek, da toženec ni pasivno legitimiran in ni odgovoren za nepravilno parkiranje vozil na trasi služnostne poti. Povezava med protipravnim parkiranjem in koristmi od npr. prodaje pijače, je oddaljena in nezanesljiva.
Stališča pravne teorije so spoznavni vir prava.
Čeprav je pisna izjava priče zapisana na listini, ne gre za dokaz z listino v pomenu 224. člena ZPP. Izrecen predlog strank, da se pričo, za katero je bila predložena pisna izjava, tudi neposredno zasliši, ni potreben.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050579
ZP-1 člen 113a, 113b. ZPrCP člen 107, 107/12.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor - utemeljen sum - izrek kazenskih točk - zaslišanje storilca
Sodišče lahko ugodi ugovoru zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja le v primeru, če storilec z navedbami v ugovoru in morebitnimi dokazi izkaže, da je verjetnost, da je storil prekršek, za katerega je predpisan izrek kazenskih točk v številu, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, manjša od verjetnosti, da ga ni storil.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja - končanje izvršilnega postopka - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
V tej zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZIZ izrecno ne določa, kdaj se šteje, da je izvršilni postopek končan. Pri presoji navedenega vprašanja je potrebno izhajati iz namena izvršilnega postopka, ki je prvenstveno v realizaciji terjatve iz izvršilnega naslova. V skladu z namenom izvršilnega postopka se ta samodejno konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi neuspešne izvršbe. V primeru dovoljene izvršbe na več sredstev izvršbe, se postopek (samodejno) konča z ustavitvijo izvršbe na zadnje dovoljeno sredstvo.
direktor - razrešitev - premestitev na drugo delovno mesto - nezakonita razrešitev direktorja - odpadla pravna podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odpadla pravna podlaga za premestitev tožnika z delovnega mesta direktorja A. v Policiji na drugo delovno mesto po sedmem odstavku 83. člena ZJU, saj tožnik s tega položaja ni bil zakonito razrešen. Zaradi tega je utemeljeno razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 12. 5. 2020 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 7. 2020 kot nezakonita.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 74, 126, 126/2, 127, 127/1, 127/3, 128, 143, 144, 157, 158.. ZPP člen 286b.
plačilo nadur - delo preko polnega delovnega časa - vodilni delavec
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, ki je v ponovljenem postopku upoštevalo stališča iz razveljavitvenega sklepa Pdp 274/2020, čemur pritožba neutemeljeno nasprotuje ter sodišču prve stopnje očita neobrazloženi odstop od sodne prakse pritožbenega sodišča, kar pa ne drži. Ne le, da je sodišče prve stopnje pojasnilo razloge za svojo odločitev, ta tudi ne predstavlja odstopa od ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča, da bi lahko šlo za kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Praksa pritožbenega sodišča v zvezi z vprašanjem plačila nadurnega delo vodilnemu delavcu namreč ni enotna, ampak neenotna.
Že iz omenjenega razveljavitvenega sklepa Pdp 274/2020 je jasno razvidno stališče pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi, da iz 157. člena ZDR-1 ne izhaja jasna podlaga za zavrnitev zahtevka za plačilo nadurnega dela tožnika kot vodilnega delavca. Takšna podlaga ne izhaja niti iz določila 2. člena pogodbe o zaposlitvi, ki (je jedro spora in) se glasi: ''Delavec vodi pri delodajalcu delovno enoto in ima s tem povezano pooblastilo za samostojne odločitve, zato se pogodbeni stranki v skladu s 157. členom ZDR-1 dogovorita, da bo delavec po lastni pobudi ali na pobudo delodajalca opravljal tudi delo v dodatnem času, ki bo potreben za izvršitev njegovih nalog, kar je že vrednoteno v njegovi osnovni plači.'' Po stališču pritožbenega sodišča v tem sporu (predhodno pa že v sporu Pdp 245/2017 in Pdp 808/2016, tako pa izhaja tudi iz primerljive zadeve vrhovnega sodišča VIII Ips 92/2015) tovrstni dogovori niso upoštevna podlaga za zavrnitev zahtevka vodilnega delavca iz naslova plačila nadur.
Četudi je toženka 2. člen pogodbe o zaposlitvi naslovila Delovni čas, je v pogodbeni določbi vendarle uredila tudi plačilo za delo - da je dodatek za nadurno delo zajet v osnovni plači, kar pa že samo po sebi ni dopustno, saj gre za dve različni postavki, ki sta predpisani kot del plače (Pdp 691/2017). Po drugem odstavku 126. člena ZDR-1 je namreč plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Po prvem odstavku 127. člena ZDR-1 se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, po tretjem odstavku tega člena pa se dodatki določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Nedopustno je torej v pogodbeno določilo, ki se nanaša na osnovno plačo, pavšalno zajeti še dodatek za nadurno delo. Drugačna situacija bi bila podana npr., če bi se pogodbeno določilo glasilo, da so v plači zajeti tudi dodatki. To bi bilo načeloma dopustno, četudi bi se lahko izpostavilo vprašanje višine oziroma zagotavljanja minimalnih pravic (VIII Ips 10/2013).
Pritožba navaja, da ZDR-1 nikjer ne določa, da je osnovna plača nujno znesek, ki delavcu pripada le za delo s polnim delovnim časom ter prikazuje, da je v pogodbi dopustno naveden znesek osnovne plače, v katerem je zajet ves delovni čas, ki ni omejen s 40 ur tedensko. Četudi zakonska opredelitev osnovne plače res ni vezana na polni delovni čas, ampak na zahtevnost dela, to ne daje prostora za razlago, ki jo (v nasprotju z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1) ponuja pritožba - da bi osnovna plača lahko zajemala tudi dodatek za nadurno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00050900
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZNP člen 119. ZNP-1 člen 156.
postopek delitve solastnine - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - kriteriji za delitev solastnine - način delitve solastne stvari - fizična delitev solastne stvari - predmet delitve - dokaz z izvedencem - deljivost stvari - obseg in vrednost solastniških deležev - sporazum o delitvi - delitev nepremičnin - samostojna stanovanjska enota - funkcionalna celota - izvedba del - gradbena dela - fizična delitev stvari v naravi - soglasje solastnikov za posle izven okvirov rednega upravljanja - soglasje za vlaganja - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do izjave - protispisnost - pomanjkanje razlogov
Postopek delitve solastnine je urejen v ZNP (oziroma po novem ZNP-1), materialne določbe glede delitve pa vsebuje SPZ. Sodišče je v nepravdnem postopku vezano na zakonska določila o delitvi in prednostnih načinih delitve. Če ni dosežen sporazum glede načina delitve, v prvi vrsti pride v poštev fizična delitev, šele če ta ni mogoča ali je mogoča ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, pa sodišče opravi civilno delitev (četri odstavek 70. člena SPZ). Tako sodišče ravna, če nobeden od solastnikov pred tem ne predlaga, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, sam pa izplača ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev (peti odstavek 70. člena SPZ). Solastniki tako izbirajo način delitve svobodno le pri sporazumni delitvi, če sporazuma ne dosežejo, pa zakon s predpisanim vrstni redom prejudicira njihov interes. V obravnavani zadevi udeleženci sporazuma o delitvi niso dosegli.
Za fizično delitev nepremičnine so potrebna vlaganja (tudi gradbena dela), kar pomeni spremembo solastne stvari, ki po svoji naravi predstavlja posel, ki presega redno upravljanje in se zato v skladu z določbo peti odstavek 67. člena SPZ zahteva soglasje vseh solastnikov.
pavšalne navedbe - trditveno in dokazno breme glede neskrbnosti - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - nepoštena pogajanja - mandatna pogodba
Glede neskrbnega ravnanja toženke je prvostopenjsko sodišče prepričljivo pojasnilo, da je tožnik zgolj mimogrede navedel, da so mu nastali stroški zaradi malomarnega ravnanja toženke.
S tem, ko je tožnik po njegovih trditvah opravljal vse potrebno za prenos svojega naročniškega razmerja na drugo osebo, ni deloval za račun toženke, temveč v povsem osebnem interesu oziroma zase, zaradi česar tovrstnega razmerja ne bi bilo mogoče opredeliti kot mandatnega.
poslovna goljufija - prodaja avtomobila - kilometrina - kaznivo dejanje ponarejanje listin - posredovanje pri nakupu ali prodaji - preslepitveni namen
Prvo sodišče je namreč na podlagi dokazne ocene oškodovančeve izpovedbe in obdolženčevega zagovora, ki je sicer potrdil, da se je pogodba podpisala v času čakanja na registracijo pred registracijskim okencem in da se je (vsaj) znesek kupnine izpisal na šaltru, pravilno dokazno ocenilo, da se je oškodovančeva možnost temeljitejšega pregleda v pogodbi zapisanih podatkov zmanjšala zlasti zaradi ročnega izpisovanja ključnih podatkov v pogodbi (kar je prvo sodišče štelo sicer za nepotrebno) in ker je obdolženec ponudil v podpis oškodovancu istočasno še ″osveženi″ drugi oglas, ki ga je na vsaki izmed skupaj sedmih strani oškodovanec podpisal, kar je prvo sodišče prav tako štelo za neobičajno ravnanje glede na sprejeto kupnino.
vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - skupni deli stavbe - navidezna solastnina - prodajna pogodba za nepremičnino - prodaja poslovnih prostorov - dodatni sklep o dedovanju
Sodišče prve stopnje je o lastništvu odločilo na podlagi pravnih domnev in dokaznih pravil o pravnih naslovih ter na podlagi verjetnosti kot standarda materialne resnice. Pri tem je pravilno uporabilo materialno pravo, torej določbe ZVEtL-1.
Ker je izkazano, da je bila lastninska pravica na obeh poslovnih prostorih prenesena že pred smrtjo E. E., dodatni sklep o dedovanju nima pravnega učinka za kakršnega se zavzema pritožnik. Ta ni mogel dobiti več pravic, kot jih je imel zapustnik ob smrti.
Glede pošiljanja dokumentov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so vsebovali vrsto osebnih podatkov fizičnih oseb (nekateri tudi podatke, ki predstavljajo davčno tajnost), posredovala pa jih je osebam, ki jih pri svojem delu niso potrebovali. Sodišče se je opredelilo do vseh relevantnih zakonskih in podzakonskih določb ter internih aktov G., ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov in davčne tajnosti. Dejstvo, da je šlo za tožnici nadrejene delavce in sindikalnega zaupnika, ki naj bi tožnici dali jasna navodila za delo, ne pomeni, da jim je tožnica dopustno posredovala dokumente. Tudi zanje velja, da lahko do podatkov dostopajo le v zvezi z opravljanjem svojih nalog, ne pa zaradi reševanja nesoglasij in organiziranja dela znotraj G. Tudi glede te kršitve je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnica ravnala naklepno, ter sodbo ustrezno obrazložilo, pri čemer je pravilno štelo, da za presojo davčne tajnosti ni nujno, da je dokument označen kot davčna tajnost.