umik predloga - ustavitev postopka - plačilo globe - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Ker so storilčeve navedbe o tem, da je globo in stroške postopka v celoti poravnal, resnične, je pritožbeno sodišče v skladu s 194. členom ZSKZDČEU-1 postopek priznanja in izvršitve ustavilo.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje
V kolikor so pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storlcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč je do dolžno storiti.
ZPP člen 153, 153/1, 242, 242/1, 242/3.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/1, 13, 13/1.
višina - stroški priče
Pritožba utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, da se delodajalcu priče prizna povračilo nadomestila plače za kar osem urno odsotnost priče z dela. Udeležba priče na naroku za glavno obravnavo dne 21. 4. 2021 namreč ni terjala osem urne odsotnosti priče z dela. Pritožbeno sodišče glede na čas prisotnosti priče na sodišču, sedež sodišča in sedež delodajalca priče ocenjuje, da je delodajalec priče upravičen zahtevati povračilo nadomestila plače za štiri urno odsotnost priče z dela. Daljša odsotnost priče z dela pa ni posledica udeležbe priče na sodišču.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 63, 121, 121/1, 129. ZPP člen 156.
postopek osebnega stečaja - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - stroški postopka - stroški upnika - stroški stečajnega postopka - stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti - prijava in preizkus terjatev - vsebina prijave terjatve - ugovor o prerekanju terjatve
ZFPPIPP z določilom 129. člena ureja obračun stroškov upnika sam in v celoti, zaradi česar ni mogoče uporabiti pravil pravdnega postopka glede teh stroškov.
Upnik ne glede na uspeh sam nosi svoje stroške, ki so mu nastali v postopku zaradi insolventnosti.
zahteva za sodno varstvo - zavrženje prepozne vloge - napoved - epidemija - zadržanje teka roka
Ker se je rok za napoved zahteve za sodno varstvo iztekel pred objavo in uveljavitvijo ZZUSUDJZ, sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti napovedi zahteve za sodno varstvo ne bi smelo uporabiti določb navedenega zakona (saj na dan izteka roka za vložitev napovedi zahteve za sodno varstvo ta zakon še ni veljal).
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno odločilna dejstva - delo v splošno korist
Sodišče nima zakonske podlage, da bi kljub storitvi hujšega prekrška v času preizkusne dobe dovolilo storilcu, da obdrži veljavno vozniško dovoljenje na podlagi opravljanja družbeno koristnega dela. Slednje je namreč namenjeno nadomestitvi plačila globe, če storilec glede na svoje premoženjske in finančne razmere globe ne zmore plačati, instituti prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter preklica odložitve pa zasledujejo povsem drugačen namen.
krvodajalstvo - odvzem krvi - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodninski zahtevek
Sodni izvedenci so bili enotni, da je senzitivni živec v komolčni jamici najverjetneje delno narezan ali natrgan, zato ima slabši občutek od komolčne jamice navzdol.
denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - izvedensko mnenje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - brezplačna pravna pomoč - plačilo predujma za izvedenca
Tožeča stranka je bila upravičena do redne brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila predujma za izvedenca medicinske stroke. Ker je v postopku v celoti uspela, je na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZBPP tožena stranka dolžna stroške v znesku 836,75 EUR namesto tožeči stranki povrniti v korist proračuna RS.
dedni dogovor - sodna poravnava - način delitve zapuščine
V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o glavni obravnavi. Gre torej za sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine (v smislu določbe tretjega odstavka 214. člena ZD), ki je v sodni praksi poimenovan kot dedni dogovor in je po uveljavljeni sodni praksi pogodba obligacijskega prava.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 74, 126, 126/2, 127, 127/1, 127/3, 128, 143, 144, 157, 158.. ZPP člen 286b.
plačilo nadur - delo preko polnega delovnega časa - vodilni delavec
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, ki je v ponovljenem postopku upoštevalo stališča iz razveljavitvenega sklepa Pdp 274/2020, čemur pritožba neutemeljeno nasprotuje ter sodišču prve stopnje očita neobrazloženi odstop od sodne prakse pritožbenega sodišča, kar pa ne drži. Ne le, da je sodišče prve stopnje pojasnilo razloge za svojo odločitev, ta tudi ne predstavlja odstopa od ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča, da bi lahko šlo za kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Praksa pritožbenega sodišča v zvezi z vprašanjem plačila nadurnega delo vodilnemu delavcu namreč ni enotna, ampak neenotna.
Že iz omenjenega razveljavitvenega sklepa Pdp 274/2020 je jasno razvidno stališče pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi, da iz 157. člena ZDR-1 ne izhaja jasna podlaga za zavrnitev zahtevka za plačilo nadurnega dela tožnika kot vodilnega delavca. Takšna podlaga ne izhaja niti iz določila 2. člena pogodbe o zaposlitvi, ki (je jedro spora in) se glasi: ''Delavec vodi pri delodajalcu delovno enoto in ima s tem povezano pooblastilo za samostojne odločitve, zato se pogodbeni stranki v skladu s 157. členom ZDR-1 dogovorita, da bo delavec po lastni pobudi ali na pobudo delodajalca opravljal tudi delo v dodatnem času, ki bo potreben za izvršitev njegovih nalog, kar je že vrednoteno v njegovi osnovni plači.'' Po stališču pritožbenega sodišča v tem sporu (predhodno pa že v sporu Pdp 245/2017 in Pdp 808/2016, tako pa izhaja tudi iz primerljive zadeve vrhovnega sodišča VIII Ips 92/2015) tovrstni dogovori niso upoštevna podlaga za zavrnitev zahtevka vodilnega delavca iz naslova plačila nadur.
Četudi je toženka 2. člen pogodbe o zaposlitvi naslovila Delovni čas, je v pogodbeni določbi vendarle uredila tudi plačilo za delo - da je dodatek za nadurno delo zajet v osnovni plači, kar pa že samo po sebi ni dopustno, saj gre za dve različni postavki, ki sta predpisani kot del plače (Pdp 691/2017). Po drugem odstavku 126. člena ZDR-1 je namreč plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Po prvem odstavku 127. člena ZDR-1 se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, po tretjem odstavku tega člena pa se dodatki določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Nedopustno je torej v pogodbeno določilo, ki se nanaša na osnovno plačo, pavšalno zajeti še dodatek za nadurno delo. Drugačna situacija bi bila podana npr., če bi se pogodbeno določilo glasilo, da so v plači zajeti tudi dodatki. To bi bilo načeloma dopustno, četudi bi se lahko izpostavilo vprašanje višine oziroma zagotavljanja minimalnih pravic (VIII Ips 10/2013).
Pritožba navaja, da ZDR-1 nikjer ne določa, da je osnovna plača nujno znesek, ki delavcu pripada le za delo s polnim delovnim časom ter prikazuje, da je v pogodbi dopustno naveden znesek osnovne plače, v katerem je zajet ves delovni čas, ki ni omejen s 40 ur tedensko. Četudi zakonska opredelitev osnovne plače res ni vezana na polni delovni čas, ampak na zahtevnost dela, to ne daje prostora za razlago, ki jo (v nasprotju z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1) ponuja pritožba - da bi osnovna plača lahko zajemala tudi dodatek za nadurno delo.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a, 5/1-b.. ZDR-1 člen 75, 75/1.. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 482, 482/1, 482/1-1.
sprememba delodajalca - delovni spor - gospodarski spor - gospodarska družba
Četudi ima dogovor med delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevzemnikom po prvem odstavku 75. člena ZDR-1 za posledico, da pravice in obveznosti delavca iz delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku preidejo na delovno razmerje pri delodajalcu prevzemniku, pa sam dogovor, kot že rečeno, ni dopustni predmet delovnega spora. Prav tako pritožba napačno meni, da že zgolj izpodbijanje dogovora o prenosu predpostavlja tudi že spor o pravicah iz b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
pristop na narok - neopravičena odsotnost z naroka - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pouk o posledicah izostanka z naroka - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - pisne izjave prič - manjkajoča kopija osebnega dokumenta - zaslišanje stranke - pavšalno prerekanje - neprerekane trditve - nedovoljene pritožbene novote - pravica do izjave
Pristop na narok za glavno obravnavo je pravica pravdne stranke. To pomeni, da je v sferi stranke, ali bo to pravico izrabila. Enako velja tudi za odločitev o tem, ali bo stranka pred sodiščem nastopala sama ali jo bo zastopal kvalificirani pooblaščenec.
Načelo pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP oziroma načelo materialnoprocesnega vodstva iz 285. člena ZPP nedvomno ne dajeta sodišču naloge, da po pravilno vročenem vabilu pri stranki preverja, ali se bo naroka tudi zares udeležila.
257. člen ZPP določa, da se sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko ugotovi tudi z zaslišanjem strank (v gospodarskih sporih z zaslišanjem zakonitih zastopnikov). Obveznost zaslišanja, če sodišče oceni, da zaslišanje zaradi preostalega zbranega procesnega gradiva ni potrebno, ne obstaja. Pavšalno prerekana dejstva se štejejo za neprerekana (drugi odstavek 214. člena ZPP). To pomeni, da ni utemeljena navedba, da bi moralo sodišče, kljub le pavšalnim ugovorom tožene stranke o obstoju dogovora, bolj konkretno ugotavljati dejansko stanje v zvezi s temeljem in višino terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00050611
OZ člen 132, 924, 924/2, 929, 929/1, 944, 948, 948/1, 948/2, 953, 953/1, 953/3, 963. ZPP člen 7, 14, 214, 214/2.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - vlomsko zavarovanje - vlom - splošni pogoji zavarovanja - aktivna legitimacija zavarovalca - zavarovanec - zavarovanje na tuj račun ali na račun tistega, katerega se tiče - soglasje tretjega - zavarovalni interes - omejitev zavarovanih nevarnosti - zavarovalno kritje - pravica do povrnitve škode - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - delavec zavarovanca - nedopusten odmik od kogentne določbe oz - omejitev pogodbene avtonomije - odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - plačilo carinske dajatve - subrogacija - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz
Tožeča stranka trdi, da je zaradi odtujitve blaga iz carinskega skladišča treba plačati tudi carinske in druge dajatve. Iz carinske odločbe, na katero se sklicuje, izhaja, da je zavezanka za plačilo dajatev in realnih obresti za manjko blaga v carinskem skladišču zaradi vloma z dne 7. 12. 2011. Ob uporabi drugega odstavka 948. člena OZ tako višje sodišče ugotavlja, da je tudi tožeča stranka tista, ki je imela ob nastanku zavarovalnega primera premoženjski interes za to, da ta ne bi nastal. Carinska odločba - in iz nje izhajajoča škoda v obliki plačila carinskih dajatev, je namreč prav posledica škodnega dogodka, spornega vloma.
Sodišče prve stopnje je sprejelo ugovor tožene stranke, da so zaposleni delavci, če opravljajo delo na delovnem mestu, kjer so zavarovane stvari, v stalnem stiku s premoženjem, iz česar izhaja povečano tveganje, ki ga zavarovalnica ni prevzela. Vendar je odmik od kogentnih zakonskih določb o zavarovalni pogodbi dopusten samo, če je v nedvoumnem interesu zavarovanca. Pravica do povrnitve škode, ki jo je povzročil kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, ne glede na to, ali je bila škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti, je z zakonom priznana in ne more biti v dispoziciji zavarovalne pogodbe (ter splošnih pogojev), da navedeno pravico zavarovalca omeji ali jo izključi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSM00051270
SZ-1 člen 112, 112/1, 112/4. ZPP člen 155, 163, 165, 165/1, 313, 350, 353, 358, 358/1, 358/1-5.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - odpovedni rok - krivdni razlogi - višina najemnine - tržna najemnina - določitev paricijskega roka v izreku sodbe
Nima prav pritožba, da bi sodišče moralo za izselitev določiti 90 dnevni rok. V skladu s prvim odstavkom 112. člena SZ-1 je lastnik stanovanja tisti, ki mora odpovedati najemno pogodbo z odpovednim rokom najmanj 90 dni. Kadar pa se odpoved najemne pogodbe uveljavlja po sodni poti sodišče določi rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni (četrti odstavek 112. člena SZ-1). Slednjemu je pravilno sledilo tudi sodišče prve stopnje. Namen te določbe je namreč, da se najemniku najde novo prebivališče, zato je temu prilagojena tudi dolžina roka, toženka pa posebnih okoliščin, ki bi upravičevali daljši rok ne zatrjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00051201
ZD člen 133, 163, 212, 212-1, 221.
neustrezno pooblastilo - pravnomočen sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - nov sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnica utemeljuje s trditvami, da pooblaščenec dediča nima ustreznega pooblastila, se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, saj je smisel 11. točke varstvo nepravilno zastopanih. Na pritožbene navedbe o zastopanju zato višje sodišče podrobneje ne odgovarja.
Kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče v skladu z 221. členom ZD ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč to premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
V situaciji, ko med dediči soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine ni, v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice pa tudi ne, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka po prvem odstavku 212. členu ZD. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen.
Načelo popolne odškodnine, na katero se sklicuje tožnica (ko navaja sodno prakso VSL I Cp 1702/2017 in VSRS II Ips 373/2014) pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Torej v primere odškodnine za izgubljeni dohodek ne manj od tistega, kar bi prejel, če bi lahko posloval - seveda pa tudi ne več. Prispevke bi torej tudi v primeru, da ne bi bilo škodnega dogodka, tožnica plačala od ugotovljenega zneska, ki predstavlja njen bruto dohodek in ji je bil tudi v celoti priznan s sodbo I P 178/2016.
vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - skupni deli stavbe - navidezna solastnina - prodajna pogodba za nepremičnino - prodaja poslovnih prostorov - dodatni sklep o dedovanju
Sodišče prve stopnje je o lastništvu odločilo na podlagi pravnih domnev in dokaznih pravil o pravnih naslovih ter na podlagi verjetnosti kot standarda materialne resnice. Pri tem je pravilno uporabilo materialno pravo, torej določbe ZVEtL-1.
Ker je izkazano, da je bila lastninska pravica na obeh poslovnih prostorih prenesena že pred smrtjo E. E., dodatni sklep o dedovanju nima pravnega učinka za kakršnega se zavzema pritožnik. Ta ni mogel dobiti več pravic, kot jih je imel zapustnik ob smrti.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve - narok za glavno obravnavo - glavna obravnava v ponovljenem postopku - načelo enotnosti glavne obravnave - priglasitev stroškov postopka - potrebni pravdni stroški - priglašeni stroški - stroški postopka - stroškovnik - nagrada odvetnika - sodna taksa za pritožbo - novo sojenje
Pritrditi gre pritožniku, da gre za prvi narok za glavno obravnavo v ponovljenem postopku, vendar ta v skladu z načelom enotnosti glavne obravnave le dopolnjuje, kar je sodišče prve stopnje že opravilo v prvem sojenju. Višje sodišče ugotavlja, da sta na naroku pravdni stranki podali le stališče glede izpolnjenosti materialnopravne predpostavke za ugoditev tožbenemu zahtevku, ki se tiče sklepa družbenika za uveljavljanje zahtevka družbe - tožnice. Sicer pa je sodišče prve stopnje sklenilo le prebrati že izvedene dokaze, o novih pa ni odločalo (in je narok trajal le 10 minut). Zato je narok pravilno štelo kot nadaljnji narok za glavno obravnavo.