sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokaz z izvedencem - dokazi - ocena dokazov - nujno zdravljenje - restriktiven pristop
Zadržanje na zdravljenju proti volji udeleženca je dopustno le ob izpolnjenosti restriktivno razumljenih zakonskih predpostavk.
ZPP člen 286, 300, 300/1, 324, 324/4.. OZ člen 169, 239, 243, 243/3, 243/4, 246.
nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - zmanjšanje odškodnine - ustrezna zaposlitev - odpoklic
Zmotno je stališče pritožbe, da odškodnine zaradi izgubljenega dohodka ni mogoče zmanjšati iz obeh naslovov (po tretjem in četrtem odstavku 243. člena OZ), saj je v takšnem primeru tožena stranka obogatena, tožnik pa prikrajšan za popolno odškodnino. Načelo popolne odškodnine iz 169. člena OZ v zvezi z 246. členom OZ pomeni, da je pri njeni odmeri treba upoštevati prejemke, ki jih je tožnik prejel v spornem obdobju - tudi prejemek, ki ga je prejel iz naslova odpravnine. Delodajalec je namreč dolžan plačati delavcu le razliko do polnega nadomestila plače. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 243. člena OZ, ko je izplačano odpravnino upoštevalo pri odmeri škode. Ker je takšen ugovor tožene stranke materialnopravne narave, je zgrešeno navajanje tožnika, da se tožena stranka nanj sklicuje tudi v drugih postopkih in da gre zato za litispendenco. Glede na to, da tožena stranka v tem sporu ne uveljavlja vračila odpravnine niti pobotnega ugovora, niso relevantne pritožbene navedbe, da tožena stranka ni bila dolžna izplačati odpravnine in jo je plačala prostovoljno, posledično pa ni upravičena do njenega vračila ali pobota. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje ugovora, ki jih je v tej smeri dala tožena stranka in se med seboj ne izključujeta, materialnopravno pravilno zavrnilo zahtevek, naj ji ta to škodo povrne.
dedni dogovor - sodna poravnava - način delitve zapuščine
V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o glavni obravnavi. Gre torej za sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine (v smislu določbe tretjega odstavka 214. člena ZD), ki je v sodni praksi poimenovan kot dedni dogovor in je po uveljavljeni sodni praksi pogodba obligacijskega prava.
Pogoj za posestno varstvo pa ni mirna posest, zato tudi pritožbena navedba, da tožnik ni imel mirne posesti, zaključka sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
krvodajalstvo - odvzem krvi - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodninski zahtevek
Sodni izvedenci so bili enotni, da je senzitivni živec v komolčni jamici najverjetneje delno narezan ali natrgan, zato ima slabši občutek od komolčne jamice navzdol.
denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - izvedensko mnenje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - brezplačna pravna pomoč - plačilo predujma za izvedenca
Tožeča stranka je bila upravičena do redne brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila predujma za izvedenca medicinske stroke. Ker je v postopku v celoti uspela, je na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZBPP tožena stranka dolžna stroške v znesku 836,75 EUR namesto tožeči stranki povrniti v korist proračuna RS.
vzpostavitev etažne lastnine - vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - skupni deli stavbe - navidezna solastnina - prodajna pogodba za nepremičnino - prodaja poslovnih prostorov - dodatni sklep o dedovanju
Sodišče prve stopnje je o lastništvu odločilo na podlagi pravnih domnev in dokaznih pravil o pravnih naslovih ter na podlagi verjetnosti kot standarda materialne resnice. Pri tem je pravilno uporabilo materialno pravo, torej določbe ZVEtL-1.
Ker je izkazano, da je bila lastninska pravica na obeh poslovnih prostorih prenesena že pred smrtjo E. E., dodatni sklep o dedovanju nima pravnega učinka za kakršnega se zavzema pritožnik. Ta ni mogel dobiti več pravic, kot jih je imel zapustnik ob smrti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00050599
ZVEtL-1 člen 23, 24, 29, 29/1, 35, 35/1. ZNP člen 7, 7/1, 17, 17/1. ZPP člen 270, 270/3.
vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča k stavbi - garaža kot pomožni objekt - objekt zunanje ureditve - vročanje nasprotnemu udeležencu - neobvezna izvedba naroka - razdružitev postopka - sklep procesnega vodstva - nedovoljenost pritožbe
Vzpostavitev etažne lastnine je mogoča le na objektih oziroma stavbah z najmanj dvema posameznima deloma, česar pa obravnavana garaža ne izpolnjuje.
Sodišče prve stopnje je predlagateljicama skupaj z izpodbijanim sklepom vročilo tudi pisanja nasprotnih udeležencev, vendar s tem ni kršilo načela kontradiktornosti ali ustavno zagotovljenih pravic. Izpodbijani sklep ne obravnava navedb nasprotnih udeležencev, niti na njih ne temelji. Vročanje pisanj, ki niso relevantna in nimajo vpliva na končno odločitev, v izjavo tudi ni v skladu z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka, ki ga zasledujeta tako ZVEtL-1 kot ZNP.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 63, 121, 121/1, 129. ZPP člen 156.
postopek osebnega stečaja - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - stroški postopka - stroški upnika - stroški stečajnega postopka - stroški udeležbe v postopku zaradi insolventnosti - prijava in preizkus terjatev - vsebina prijave terjatve - ugovor o prerekanju terjatve
ZFPPIPP z določilom 129. člena ureja obračun stroškov upnika sam in v celoti, zaradi česar ni mogoče uporabiti pravil pravdnega postopka glede teh stroškov.
Upnik ne glede na uspeh sam nosi svoje stroške, ki so mu nastali v postopku zaradi insolventnosti.
Pritožnik ni ugovarjal, da v zapuščino spadajo tudi parcele ki so predmet darilne pogodbe, temveč je soglašal, da so le te del zapuščine. Zaradi tega sedaj v pritožbenem postopku ne more več uveljavljati obstoja darilne pogodbe, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in jo je prvič predložil v pritožbenem postopku s pritožbo.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje
Ker postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj in ker sodišče v okviru predmetnega postopka zgolj ugotavlja, ali je storilka s prekrški, ki jih je storila v obdobju dveh let, dosegla ali presegla 18 kazenskih točk v cestnem prometu, so pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje okoliščine, v katerih sta bila storjena prekrška, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne.
DZ člen 141, 141/2, 141/7, 161, 162/1, 163, 163/2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - stiki - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka
Prepuščati komaj enajstletni deklici (ki se je stikov z očetom ob strokovni pomoči CSD vselej razveselila, svoje mnenje pa očitno tudi zna in zmore izraziti) odločanje o tem ali bo sploh odšla na stik z očetom, bi bilo v nasprotju z njeno koristjo, tak režim stikov pa bi ogrožal njeno dolgoročno korist.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - zahtevek na prenehanje služnosti - prekomerno izvrševanje služnosti - stališča pravne teorije - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija služnostnega upravičenca - pisna izjava priče - dokazni predlog za zaslišanje priče
Okoliščine se od tedaj, ko je bila služnost ustanovljena, niso bistveno spremenile. Že ob ustanovitvi služnosti se je namreč na gospodujočih nepremičninah izvajala gostinska dejavnost.
Problem predstavlja parkiranje in ustavljanje vozil na služnostni poti, kar pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti. Zatrjevano prekomerno oziroma neobzirno izvrševanje služnosti ne more predstavljati podlage za njeno prenehanje, pač pa kvečjemu podlago za varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice.
Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da toženec ne parkira na sporni poti, parkiranja ne naroča, ga ne dopušča, ga ne odobrava, ga celo prepoveduje in preprečuje ter preko zaposlenih nadzira in se ga trudi odpravljati po svojih močeh, od protipravnega parkiranja nima neposredne koristi, ki bi jo kasneje odobril, je pravilen zaključek, da toženec ni pasivno legitimiran in ni odgovoren za nepravilno parkiranje vozil na trasi služnostne poti. Povezava med protipravnim parkiranjem in koristmi od npr. prodaje pijače, je oddaljena in nezanesljiva.
Stališča pravne teorije so spoznavni vir prava.
Čeprav je pisna izjava priče zapisana na listini, ne gre za dokaz z listino v pomenu 224. člena ZPP. Izrecen predlog strank, da se pričo, za katero je bila predložena pisna izjava, tudi neposredno zasliši, ni potreben.
direktor - razrešitev - premestitev na drugo delovno mesto - nezakonita razrešitev direktorja - odpadla pravna podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odpadla pravna podlaga za premestitev tožnika z delovnega mesta direktorja A. v Policiji na drugo delovno mesto po sedmem odstavku 83. člena ZJU, saj tožnik s tega položaja ni bil zakonito razrešen. Zaradi tega je utemeljeno razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 12. 5. 2020 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 7. 2020 kot nezakonita.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno odločilna dejstva - delo v splošno korist
Sodišče nima zakonske podlage, da bi kljub storitvi hujšega prekrška v času preizkusne dobe dovolilo storilcu, da obdrži veljavno vozniško dovoljenje na podlagi opravljanja družbeno koristnega dela. Slednje je namreč namenjeno nadomestitvi plačila globe, če storilec glede na svoje premoženjske in finančne razmere globe ne zmore plačati, instituti prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter preklica odložitve pa zasledujejo povsem drugačen namen.
Načelo popolne odškodnine, na katero se sklicuje tožnica (ko navaja sodno prakso VSL I Cp 1702/2017 in VSRS II Ips 373/2014) pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Torej v primere odškodnine za izgubljeni dohodek ne manj od tistega, kar bi prejel, če bi lahko posloval - seveda pa tudi ne več. Prispevke bi torej tudi v primeru, da ne bi bilo škodnega dogodka, tožnica plačala od ugotovljenega zneska, ki predstavlja njen bruto dohodek in ji je bil tudi v celoti priznan s sodbo I P 178/2016.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - prejšnji sklep o dedovanju - zapustnikovo premoženje - oporočno razpolaganje - vsebina oporoke - celotna zapuščina zapustnika - izročitev dela zapuščine - zakonito dedovanje
V primeru, ko zapustnik z oporoko razpolaga z vsem svojim premoženjem, se bo kasneje najdeno premoženje zapustnika razdelilo v skladu s prejšnjim sklepom o dedovanju. Drugače pa je, kadar zapustnik v oporoki razpolaga samo z (natančno določenim) delom zapuščine. Sodna praksa je glede tega že oblikovala stališče, da je oporoka, če v njej ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. Prav tako je bilo poudarjeno, da če določen del premoženja, ki predstavljajo pozneje najdeno premoženje in ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju, ni bil predmet oporočnega razpolaganja, glede tega dela premoženja nastopi zakonito dedovanje. Vse to pomeni, da je za uporabo določbe prvega odstavka 221. člena ZD, v primeru, ko je zapustnik napravil oporoko, potrebno, da je zapustnik v oporoki razpolagal z vsem svojim premoženjem. Če pa je razpolagal samo z delom premoženja, pa se bo glede preostalega premoženja opravilo zakonito dedovanje.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056473
DZ člen 141, 141/2.
začasna odredba - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - izvršilno sredstvo - stiki med starši in otrokom - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - izvajanje stikov - preprečevanje stikov - zamuda - življenjske okoliščine - zdravniško opravičilo - neustrezna komunikacija
Celo enkratna zamuda pri predaji otroka na stik, tako kot preprečitev stika, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni, ni pa to samo po sebi umevno. Kadar je preprečitev stika treba pripisati življenjsko logičnim in možnim nepredvidenim okoliščinam, ne pa poskusu preprečevanja stika, denarno kaznovanje ni na mestu.
Okoliščina, da dekleta, ko je oče ob 10.05 pozvonil, ni bilo doma, ampak je že odšla na izlet z nasprotno udeleženko, predstavlja kršitev dolžnosti matere prizadevati si za ustrezen otrokov odnos do stikov z očetom.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 74, 126, 126/2, 127, 127/1, 127/3, 128, 143, 144, 157, 158.. ZPP člen 286b.
plačilo nadur - delo preko polnega delovnega časa - vodilni delavec
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, ki je v ponovljenem postopku upoštevalo stališča iz razveljavitvenega sklepa Pdp 274/2020, čemur pritožba neutemeljeno nasprotuje ter sodišču prve stopnje očita neobrazloženi odstop od sodne prakse pritožbenega sodišča, kar pa ne drži. Ne le, da je sodišče prve stopnje pojasnilo razloge za svojo odločitev, ta tudi ne predstavlja odstopa od ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča, da bi lahko šlo za kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Praksa pritožbenega sodišča v zvezi z vprašanjem plačila nadurnega delo vodilnemu delavcu namreč ni enotna, ampak neenotna.
Že iz omenjenega razveljavitvenega sklepa Pdp 274/2020 je jasno razvidno stališče pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi, da iz 157. člena ZDR-1 ne izhaja jasna podlaga za zavrnitev zahtevka za plačilo nadurnega dela tožnika kot vodilnega delavca. Takšna podlaga ne izhaja niti iz določila 2. člena pogodbe o zaposlitvi, ki (je jedro spora in) se glasi: ''Delavec vodi pri delodajalcu delovno enoto in ima s tem povezano pooblastilo za samostojne odločitve, zato se pogodbeni stranki v skladu s 157. členom ZDR-1 dogovorita, da bo delavec po lastni pobudi ali na pobudo delodajalca opravljal tudi delo v dodatnem času, ki bo potreben za izvršitev njegovih nalog, kar je že vrednoteno v njegovi osnovni plači.'' Po stališču pritožbenega sodišča v tem sporu (predhodno pa že v sporu Pdp 245/2017 in Pdp 808/2016, tako pa izhaja tudi iz primerljive zadeve vrhovnega sodišča VIII Ips 92/2015) tovrstni dogovori niso upoštevna podlaga za zavrnitev zahtevka vodilnega delavca iz naslova plačila nadur.
Četudi je toženka 2. člen pogodbe o zaposlitvi naslovila Delovni čas, je v pogodbeni določbi vendarle uredila tudi plačilo za delo - da je dodatek za nadurno delo zajet v osnovni plači, kar pa že samo po sebi ni dopustno, saj gre za dve različni postavki, ki sta predpisani kot del plače (Pdp 691/2017). Po drugem odstavku 126. člena ZDR-1 je namreč plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Po prvem odstavku 127. člena ZDR-1 se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, po tretjem odstavku tega člena pa se dodatki določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Nedopustno je torej v pogodbeno določilo, ki se nanaša na osnovno plačo, pavšalno zajeti še dodatek za nadurno delo. Drugačna situacija bi bila podana npr., če bi se pogodbeno določilo glasilo, da so v plači zajeti tudi dodatki. To bi bilo načeloma dopustno, četudi bi se lahko izpostavilo vprašanje višine oziroma zagotavljanja minimalnih pravic (VIII Ips 10/2013).
Pritožba navaja, da ZDR-1 nikjer ne določa, da je osnovna plača nujno znesek, ki delavcu pripada le za delo s polnim delovnim časom ter prikazuje, da je v pogodbi dopustno naveden znesek osnovne plače, v katerem je zajet ves delovni čas, ki ni omejen s 40 ur tedensko. Četudi zakonska opredelitev osnovne plače res ni vezana na polni delovni čas, ampak na zahtevnost dela, to ne daje prostora za razlago, ki jo (v nasprotju z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1) ponuja pritožba - da bi osnovna plača lahko zajemala tudi dodatek za nadurno delo.
Okoliščine iz preteklega življenja ter navajanje posledic, ki jih bo za storilčevo življenje imela izvršitev prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predstavljajo podlage za sprejem drugačne odločitev glede prepozno vloženega predloga za odložitev izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja.