nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - neizpolnjevanje obveznosti - domneva o umiku predloga - stroški prevoza na delo
Ker je storilec na Probacijski enoti podal izjavo na zapisnik, da se ne strinja z višino potnih stroškov, ki mu jih priznava izvajalska organizacija ter da ne bo več opravljal tega dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da storilec očitno nima več interesa za nadaljevanje dela v splošno korist in da svoj predlog umika, zaradi česar je postopek izvrševanja nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist ustavilo.
pristop na narok - neopravičena odsotnost z naroka - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pouk o posledicah izostanka z naroka - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - pisne izjave prič - manjkajoča kopija osebnega dokumenta - zaslišanje stranke - pavšalno prerekanje - neprerekane trditve - nedovoljene pritožbene novote - pravica do izjave
Pristop na narok za glavno obravnavo je pravica pravdne stranke. To pomeni, da je v sferi stranke, ali bo to pravico izrabila. Enako velja tudi za odločitev o tem, ali bo stranka pred sodiščem nastopala sama ali jo bo zastopal kvalificirani pooblaščenec.
Načelo pomoči prava neuki stranki iz 12. člena ZPP oziroma načelo materialnoprocesnega vodstva iz 285. člena ZPP nedvomno ne dajeta sodišču naloge, da po pravilno vročenem vabilu pri stranki preverja, ali se bo naroka tudi zares udeležila.
257. člen ZPP določa, da se sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko ugotovi tudi z zaslišanjem strank (v gospodarskih sporih z zaslišanjem zakonitih zastopnikov). Obveznost zaslišanja, če sodišče oceni, da zaslišanje zaradi preostalega zbranega procesnega gradiva ni potrebno, ne obstaja. Pavšalno prerekana dejstva se štejejo za neprerekana (drugi odstavek 214. člena ZPP). To pomeni, da ni utemeljena navedba, da bi moralo sodišče, kljub le pavšalnim ugovorom tožene stranke o obstoju dogovora, bolj konkretno ugotavljati dejansko stanje v zvezi s temeljem in višino terjatve.
Pogoj za posestno varstvo pa ni mirna posest, zato tudi pritožbena navedba, da tožnik ni imel mirne posesti, zaključka sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 74, 126, 126/2, 127, 127/1, 127/3, 128, 143, 144, 157, 158.. ZPP člen 286b.
plačilo nadur - delo preko polnega delovnega časa - vodilni delavec
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, ki je v ponovljenem postopku upoštevalo stališča iz razveljavitvenega sklepa Pdp 274/2020, čemur pritožba neutemeljeno nasprotuje ter sodišču prve stopnje očita neobrazloženi odstop od sodne prakse pritožbenega sodišča, kar pa ne drži. Ne le, da je sodišče prve stopnje pojasnilo razloge za svojo odločitev, ta tudi ne predstavlja odstopa od ustaljene sodne prakse pritožbenega sodišča, da bi lahko šlo za kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Praksa pritožbenega sodišča v zvezi z vprašanjem plačila nadurnega delo vodilnemu delavcu namreč ni enotna, ampak neenotna.
Že iz omenjenega razveljavitvenega sklepa Pdp 274/2020 je jasno razvidno stališče pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi, da iz 157. člena ZDR-1 ne izhaja jasna podlaga za zavrnitev zahtevka za plačilo nadurnega dela tožnika kot vodilnega delavca. Takšna podlaga ne izhaja niti iz določila 2. člena pogodbe o zaposlitvi, ki (je jedro spora in) se glasi: ''Delavec vodi pri delodajalcu delovno enoto in ima s tem povezano pooblastilo za samostojne odločitve, zato se pogodbeni stranki v skladu s 157. členom ZDR-1 dogovorita, da bo delavec po lastni pobudi ali na pobudo delodajalca opravljal tudi delo v dodatnem času, ki bo potreben za izvršitev njegovih nalog, kar je že vrednoteno v njegovi osnovni plači.'' Po stališču pritožbenega sodišča v tem sporu (predhodno pa že v sporu Pdp 245/2017 in Pdp 808/2016, tako pa izhaja tudi iz primerljive zadeve vrhovnega sodišča VIII Ips 92/2015) tovrstni dogovori niso upoštevna podlaga za zavrnitev zahtevka vodilnega delavca iz naslova plačila nadur.
Četudi je toženka 2. člen pogodbe o zaposlitvi naslovila Delovni čas, je v pogodbeni določbi vendarle uredila tudi plačilo za delo - da je dodatek za nadurno delo zajet v osnovni plači, kar pa že samo po sebi ni dopustno, saj gre za dve različni postavki, ki sta predpisani kot del plače (Pdp 691/2017). Po drugem odstavku 126. člena ZDR-1 je namreč plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Po prvem odstavku 127. člena ZDR-1 se osnovna plača določi upoštevaje zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, po tretjem odstavku tega člena pa se dodatki določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Nedopustno je torej v pogodbeno določilo, ki se nanaša na osnovno plačo, pavšalno zajeti še dodatek za nadurno delo. Drugačna situacija bi bila podana npr., če bi se pogodbeno določilo glasilo, da so v plači zajeti tudi dodatki. To bi bilo načeloma dopustno, četudi bi se lahko izpostavilo vprašanje višine oziroma zagotavljanja minimalnih pravic (VIII Ips 10/2013).
Pritožba navaja, da ZDR-1 nikjer ne določa, da je osnovna plača nujno znesek, ki delavcu pripada le za delo s polnim delovnim časom ter prikazuje, da je v pogodbi dopustno naveden znesek osnovne plače, v katerem je zajet ves delovni čas, ki ni omejen s 40 ur tedensko. Četudi zakonska opredelitev osnovne plače res ni vezana na polni delovni čas, ampak na zahtevnost dela, to ne daje prostora za razlago, ki jo (v nasprotju z drugim odstavkom 126. člena ZDR-1) ponuja pritožba - da bi osnovna plača lahko zajemala tudi dodatek za nadurno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSM00051270
SZ-1 člen 112, 112/1, 112/4. ZPP člen 155, 163, 165, 165/1, 313, 350, 353, 358, 358/1, 358/1-5.
odpoved najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - odpovedni rok - krivdni razlogi - višina najemnine - tržna najemnina - določitev paricijskega roka v izreku sodbe
Nima prav pritožba, da bi sodišče moralo za izselitev določiti 90 dnevni rok. V skladu s prvim odstavkom 112. člena SZ-1 je lastnik stanovanja tisti, ki mora odpovedati najemno pogodbo z odpovednim rokom najmanj 90 dni. Kadar pa se odpoved najemne pogodbe uveljavlja po sodni poti sodišče določi rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni (četrti odstavek 112. člena SZ-1). Slednjemu je pravilno sledilo tudi sodišče prve stopnje. Namen te določbe je namreč, da se najemniku najde novo prebivališče, zato je temu prilagojena tudi dolžina roka, toženka pa posebnih okoliščin, ki bi upravičevali daljši rok ne zatrjuje.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00056473
DZ člen 141, 141/2.
začasna odredba - kršitev začasne odredbe - denarna kazen - izvršilno sredstvo - stiki med starši in otrokom - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - izvajanje stikov - preprečevanje stikov - zamuda - življenjske okoliščine - zdravniško opravičilo - neustrezna komunikacija
Celo enkratna zamuda pri predaji otroka na stik, tako kot preprečitev stika, lahko predstavlja kršitev začasne odredbe, ki opravičuje izrek denarne kazni, ni pa to samo po sebi umevno. Kadar je preprečitev stika treba pripisati življenjsko logičnim in možnim nepredvidenim okoliščinam, ne pa poskusu preprečevanja stika, denarno kaznovanje ni na mestu.
Okoliščina, da dekleta, ko je oče ob 10.05 pozvonil, ni bilo doma, ampak je že odšla na izlet z nasprotno udeleženko, predstavlja kršitev dolžnosti matere prizadevati si za ustrezen otrokov odnos do stikov z očetom.
zahteva za sodno varstvo - zavrženje prepozne vloge - napoved - epidemija - zadržanje teka roka
Ker se je rok za napoved zahteve za sodno varstvo iztekel pred objavo in uveljavitvijo ZZUSUDJZ, sodišče prve stopnje pri presoji pravočasnosti napovedi zahteve za sodno varstvo ne bi smelo uporabiti določb navedenega zakona (saj na dan izteka roka za vložitev napovedi zahteve za sodno varstvo ta zakon še ni veljal).
DZ člen 141, 141/2, 141/7, 161, 162/1, 163, 163/2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - stiki - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka
Prepuščati komaj enajstletni deklici (ki se je stikov z očetom ob strokovni pomoči CSD vselej razveselila, svoje mnenje pa očitno tudi zna in zmore izraziti) odločanje o tem ali bo sploh odšla na stik z očetom, bi bilo v nasprotju z njeno koristjo, tak režim stikov pa bi ogrožal njeno dolgoročno korist.
služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - zahtevek na prenehanje služnosti - prekomerno izvrševanje služnosti - stališča pravne teorije - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija služnostnega upravičenca - pisna izjava priče - dokazni predlog za zaslišanje priče
Okoliščine se od tedaj, ko je bila služnost ustanovljena, niso bistveno spremenile. Že ob ustanovitvi služnosti se je namreč na gospodujočih nepremičninah izvajala gostinska dejavnost.
Problem predstavlja parkiranje in ustavljanje vozil na služnostni poti, kar pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati prenehanje služnosti. Zatrjevano prekomerno oziroma neobzirno izvrševanje služnosti ne more predstavljati podlage za njeno prenehanje, pač pa kvečjemu podlago za varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice.
Glede na to, da je sodišče ugotovilo, da toženec ne parkira na sporni poti, parkiranja ne naroča, ga ne dopušča, ga ne odobrava, ga celo prepoveduje in preprečuje ter preko zaposlenih nadzira in se ga trudi odpravljati po svojih močeh, od protipravnega parkiranja nima neposredne koristi, ki bi jo kasneje odobril, je pravilen zaključek, da toženec ni pasivno legitimiran in ni odgovoren za nepravilno parkiranje vozil na trasi služnostne poti. Povezava med protipravnim parkiranjem in koristmi od npr. prodaje pijače, je oddaljena in nezanesljiva.
Stališča pravne teorije so spoznavni vir prava.
Čeprav je pisna izjava priče zapisana na listini, ne gre za dokaz z listino v pomenu 224. člena ZPP. Izrecen predlog strank, da se pričo, za katero je bila predložena pisna izjava, tudi neposredno zasliši, ni potreben.
direktor - razrešitev - premestitev na drugo delovno mesto - nezakonita razrešitev direktorja - odpadla pravna podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odpadla pravna podlaga za premestitev tožnika z delovnega mesta direktorja A. v Policiji na drugo delovno mesto po sedmem odstavku 83. člena ZJU, saj tožnik s tega položaja ni bil zakonito razrešen. Zaradi tega je utemeljeno razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 12. 5. 2020 in Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 7. 2020 kot nezakonita.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - odločitev o obstoju ali neobstoju v pobot uveljavljane terjatve - narok za glavno obravnavo - glavna obravnava v ponovljenem postopku - načelo enotnosti glavne obravnave - priglasitev stroškov postopka - potrebni pravdni stroški - priglašeni stroški - stroški postopka - stroškovnik - nagrada odvetnika - sodna taksa za pritožbo - novo sojenje
Pritrditi gre pritožniku, da gre za prvi narok za glavno obravnavo v ponovljenem postopku, vendar ta v skladu z načelom enotnosti glavne obravnave le dopolnjuje, kar je sodišče prve stopnje že opravilo v prvem sojenju. Višje sodišče ugotavlja, da sta na naroku pravdni stranki podali le stališče glede izpolnjenosti materialnopravne predpostavke za ugoditev tožbenemu zahtevku, ki se tiče sklepa družbenika za uveljavljanje zahtevka družbe - tožnice. Sicer pa je sodišče prve stopnje sklenilo le prebrati že izvedene dokaze, o novih pa ni odločalo (in je narok trajal le 10 minut). Zato je narok pravilno štelo kot nadaljnji narok za glavno obravnavo.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a, 5/1-b.. ZDR-1 člen 75, 75/1.. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 482, 482/1, 482/1-1.
sprememba delodajalca - delovni spor - gospodarski spor - gospodarska družba
Četudi ima dogovor med delodajalcem prenosnikom in delodajalcem prevzemnikom po prvem odstavku 75. člena ZDR-1 za posledico, da pravice in obveznosti delavca iz delovnega razmerja pri delodajalcu prenosniku preidejo na delovno razmerje pri delodajalcu prevzemniku, pa sam dogovor, kot že rečeno, ni dopustni predmet delovnega spora. Prav tako pritožba napačno meni, da že zgolj izpodbijanje dogovora o prenosu predpostavlja tudi že spor o pravicah iz b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
Načelo popolne odškodnine, na katero se sklicuje tožnica (ko navaja sodno prakso VSL I Cp 1702/2017 in VSRS II Ips 373/2014) pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Torej v primere odškodnine za izgubljeni dohodek ne manj od tistega, kar bi prejel, če bi lahko posloval - seveda pa tudi ne več. Prispevke bi torej tudi v primeru, da ne bi bilo škodnega dogodka, tožnica plačala od ugotovljenega zneska, ki predstavlja njen bruto dohodek in ji je bil tudi v celoti priznan s sodbo I P 178/2016.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL00052150
KZ-1 člen 73, 308, 308/3, 308/6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13. Protokol 4 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo - nevarnost za življenje in zdravje - sostorilstvo - izločitev tolmača - varnostni ukrepi - odvzem predmetov - odvzem vozila - pravice tujcev - mednarodna zaščita
V delu, ko pritožnik zatrjuje, da je zaradi vrnitve ilegalnih prebežnikov Republiki Hrvaški Slovenija kršila tudi azilno zakonodajo, višje sodišče ugotavlja, da take navedbe niso konkretizirane, zato se do njih niti ni moč natančneje opredeljevati. Zatrjevanje in ugotavljanje teh kršitev pa tudi v ničemer ne vpliva na presojo obtožencu očitanega kaznivega dejanja, dokaznost ali celo kaznivost le-tega. Razen tega pa je Evropsko sodišče za človekove pravice v sodbi 063/2020 z dne 13. 2. 2020 (zadeva N. D. in N. T. proti Španiji), ugotovilo, da vrnitev ilegalnih prebežnikov ni predstavljala kršitve konvencijskih določb (Evropska konvencija o človekovih pravicah) iz 13. člena in 4. člena Protokola 4 k le-tej.
Pritožnik ni ugovarjal, da v zapuščino spadajo tudi parcele ki so predmet darilne pogodbe, temveč je soglašal, da so le te del zapuščine. Zaradi tega sedaj v pritožbenem postopku ne more več uveljavljati obstoja darilne pogodbe, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in jo je prvič predložil v pritožbenem postopku s pritožbo.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje
Ker postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj in ker sodišče v okviru predmetnega postopka zgolj ugotavlja, ali je storilka s prekrški, ki jih je storila v obdobju dveh let, dosegla ali presegla 18 kazenskih točk v cestnem prometu, so pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje okoliščine, v katerih sta bila storjena prekrška, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne.
ZDR-1 člen 129, 222.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3, 15, 15/2.. ZPP člen 168, 168/3.
dodatek za delovno dobo - višina
Ker je tožnica s toženko sklenila (prvo) pogodbo o zaposlitvi dne 28. 2. 2014, torej že po uveljavitvi ZDR-1, je tako upravičena do dodatka za delovno dobo na podlagi določil 129. člena ZDR-1, ki določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo; višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00050900
SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/4, 70/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZNP člen 119. ZNP-1 člen 156.
postopek delitve solastnine - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - kriteriji za delitev solastnine - način delitve solastne stvari - fizična delitev solastne stvari - predmet delitve - dokaz z izvedencem - deljivost stvari - obseg in vrednost solastniških deležev - sporazum o delitvi - delitev nepremičnin - samostojna stanovanjska enota - funkcionalna celota - izvedba del - gradbena dela - fizična delitev stvari v naravi - soglasje solastnikov za posle izven okvirov rednega upravljanja - soglasje za vlaganja - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do izjave - protispisnost - pomanjkanje razlogov
Postopek delitve solastnine je urejen v ZNP (oziroma po novem ZNP-1), materialne določbe glede delitve pa vsebuje SPZ. Sodišče je v nepravdnem postopku vezano na zakonska določila o delitvi in prednostnih načinih delitve. Če ni dosežen sporazum glede načina delitve, v prvi vrsti pride v poštev fizična delitev, šele če ta ni mogoča ali je mogoča ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, pa sodišče opravi civilno delitev (četri odstavek 70. člena SPZ). Tako sodišče ravna, če nobeden od solastnikov pred tem ne predlaga, da namesto prodaje pripade stvar v celoti njemu, sam pa izplača ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev (peti odstavek 70. člena SPZ). Solastniki tako izbirajo način delitve svobodno le pri sporazumni delitvi, če sporazuma ne dosežejo, pa zakon s predpisanim vrstni redom prejudicira njihov interes. V obravnavani zadevi udeleženci sporazuma o delitvi niso dosegli.
Za fizično delitev nepremičnine so potrebna vlaganja (tudi gradbena dela), kar pomeni spremembo solastne stvari, ki po svoji naravi predstavlja posel, ki presega redno upravljanje in se zato v skladu z določbo peti odstavek 67. člena SPZ zahteva soglasje vseh solastnikov.
pavšalne navedbe - trditveno in dokazno breme glede neskrbnosti - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - nepoštena pogajanja - mandatna pogodba
Glede neskrbnega ravnanja toženke je prvostopenjsko sodišče prepričljivo pojasnilo, da je tožnik zgolj mimogrede navedel, da so mu nastali stroški zaradi malomarnega ravnanja toženke.
S tem, ko je tožnik po njegovih trditvah opravljal vse potrebno za prenos svojega naročniškega razmerja na drugo osebo, ni deloval za račun toženke, temveč v povsem osebnem interesu oziroma zase, zaradi česar tovrstnega razmerja ne bi bilo mogoče opredeliti kot mandatnega.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokaz z izvedencem - dokazi - ocena dokazov - nujno zdravljenje - restriktiven pristop
Zadržanje na zdravljenju proti volji udeleženca je dopustno le ob izpolnjenosti restriktivno razumljenih zakonskih predpostavk.