KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050923
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 18, 18/1, 329, 329/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 373.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - zakonski znaki kaznivega dejanja - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - konkretizacija kršitev - kršitev kazenskega zakona - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - graja dokazne ocene - neizpolnjevanje obveznosti s strani delodajalca - odločba o kazenski sankciji - načelo individualizacije kazenskih sankcij
Pritožbeno sodišče k tej obrazložitvi dodaja še, da slabo finančno stanje družb, kjer so zaposleni delavci, na škodo katerih je bilo izvršeno kaznivo dejanje, obdolženca ne more razbremeniti odgovornosti za očitano kaznivo dejanje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da poslovanje podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev. Sicer pa je potrebno še dodati, da je družba res bila slabšega finančnega stanja, kar je razvidno iz obeh transakcijskih računov in blokad, vendar je obdolženec posloval s poslovnimi partnerji, plačeval račune, do oškodovancev pa svojih obveznosti kot delodajalec ni izpolnjeval in ko je bilo v kritičnem času finančno stanje družbe takšno, da bi obdolženec lahko izplačal tudi plače delavcem, kar prav tako izhaja iz kontnih kartic za kratkoročne obveznosti za neto plače in nadomestila plač.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056504
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 119, 119/1, 190, 190/1, 377, 382a, 1012.
ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - valutna klavzula v CHF - oderuške pogodbene obresti - preplačilo - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost) - tek zamudnih obresti, ki dosežejo glavnico
Pritožba pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno povzelo izvedensko mnenje in posledično napačno ugotovilo dejansko stanje.
Določba 382.a člena OZ, ki določa, da pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, se za zamudne obresti ne uporablja, ne glede na to, ali gre za zakonske ali pogodbene zamudne obresti.
Sodišče prve stopnje se je pravilno izreklo o ničnosti valutne klavzule (tečajne razlike) in zavzelo stališče, da takšne klavzule same po sebi niso nične. V konkretnem primeru gre za gospodarsko pogodbo, kjer je varstvo pogodbenih strank omejeno in manjše kot v razmerju do potrošnikov. Oblika obveznosti oziroma vrsta pogodbe od osebe poroka ni odvisna. Stranki spornih dveh pogodb sta gospodarski družbi, zato gre za gospodarski pogodbi, za kateri, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, domneva oderuških obresti iz 377. člena OZ ne velja.
ZFPPIPP člen 66, 66/1, 66/1-2, 303, 303/1, 305, 416.
postopek stečaja zapuščine - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev - prerekanje ločitvene pravice - prerekanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - končni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - uveljavitev prerekane ločitvene pravice
Če je upnik vložil ugovor le zoper ločitveno pravico drugega upnika, ne pa tudi ugovor o prerekanju njegove terjatve, mora biti to iz končnega seznama povsem jasno in nedvoumno razvidno, saj je od navedene okoliščine odvisno nadaljnje uveljavljanje prerekane pravice v pravdi, pa tudi katera terjatev je v stečajnem postopku priznana in katera prerekana.
odlog izvršbe - posebej utemeljeni razlogi - nepremičninska izvršba
Velika verjetnost popolnega poplačila terjatve v trimesečnem obdobju, za katero se v primerih iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ na podlagi šestega odstavka 74. člena ZIZ izvršba lahko odloži, bi sicer lahko bila posebej upravičen razlog za odlog izvršbe. Končni namen izvršbe na nepremičnine namreč ni prodaja nepremičnine, ampak poplačilo upnika. Če je zelo verjetno, da bo poplačilo v kratkem času, v katerem tudi izvršba na nepremičnine sicer ne bi bila realizirana, mogoče doseči brez posega na dolžnikove nepremičnine, upoštevaje tudi dejstvo, da je izvršba na nepremičnine neizogibno povezana z relativno visokimi stroški cenitve, ki nenazadnje znižujejo poplačilo glavne terjatve upnika iz sredstev, dobljenih s prodajo nepremičnine, takšno dejstvo po prepričanju pritožbenega sodišča lahko predstavlja posebej upravičen razlog za odlog izvršbe.
vpis spremembe družbenika v sodni register - poslovni deleži - pogoji za vpis v sodni register
Poslovni deleži so samostojni in v skladu z drugim odstavkom 481. člena ZGD-1 v primeru, če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnost.
stroški pravdnega postopka - pripravljalna vloga - dokazni predlog - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami
Pritožbeno izpostavljanje, da je sodišče prve stopnje opravilo »zgolj« pripravljalni narok in da bi moralo zato tožeči stranki povračilo odvetniških stroškov (za pristop na omenjeni narok) odmeriti v skladu z 2. točko Tar. št. 20 OT, je v nasprotju z obvezno razlago Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije
Res je omenjena vloga poimenovana kot »Odgovor na zahtevo za prekinitev postopka«, v kateri je tožnica odgovorila na toženkino zahtevo za prekinitev postopka, vendar pa v njej vsebovana obrazložitev očitno presega vsebino ustreznega odgovora (na podano zahtevo) in je (bila) relevantna tudi za odgovor na ključna (materialno-pravna) vprašanja predmetnega postopka (to je za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka).
postopek ugotavljanja - premoženje dolžnika - procesna neaktivnost stranke - nadaljevanje postopka - razpis naroka - stroški potrebni za izvršbo - predložitev seznama dolžnikovega premoženja
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvi, da dolžnik na sicer pravilno v tujini vročeno odredbo za predložitev seznama premoženja z dne 13. 11. 2019 ni odgovoril in da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega prebivališča, utemeljujeta zaključek, da so podani pogoji za ustavitev postopka z ugotavljanjem dolžnikovega premoženja.
Za primere, ko dolžnik v roku, ki mu ga v odredbi za predložitev seznama premoženja določi sodišče, ne predloži seznama o stanju svojega premoženja, je v šestem odstavku 31. člena ZIZ izrecno predpisano, da mora sodišče razpisati narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja. Pasivnost dolžnika tako ni razlog za ustavitev postopka z ugotavljanjem dolžnikovega premoženja, ampak razlog za nadaljnje postopanje sodišča v smeri razpisa naroka.
Dejstvo, da dolžnik prebiva v tujini, ni razlog, ki bi utemeljeval ustavitev postopka z ugotavljanjem dolžnikovega premoženja brez razpisa naroka. V takem primeru je dolžniku vabilo na narok pač treba vročiti v tujino. Če se dolžnik, čeprav je bil pravilno vabljen na narok, tega neupravičeno ne udeleži, pa ZIZ predpisuje tudi nadaljnje ukrepe sodišča v smeri zagotovitve izpolnitve dolžnikove obveznosti, da poda seznam premoženja. V takšnem primeru mora namreč sodišče dolžnika kaznovati z denarno kaznijo po 33. členu ZIZ (osmi odstavek 31. člena ZIZ). Tudi za takšno postopanje sodišča pa to, da dolžnik ne prebiva v Republiki Sloveniji, ni ovira.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - pogodba o odstopu terjatev - obvestilo o odstopu terjatve - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo - razmerje med odstopnikom in prevzemnikom - odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve - nepravi faktoring - regresna pravica - neposredna zahteva prevzemnikovih sodelavcev do naročnika - nejasna določila v posebnih primerih
Stranki sta se v 7. členu Pogodbe dogovorili za najstrožjo obliko odgovornosti tožene stranke za izterljivost v zvezi z odkupljeno terjatvijo in sicer, da bo dolžnik odkupljeno terjatev izpolnil. Po vsebini sta se stranki pravzaprav dogovorili za t. i. nepravi faktoring, pri katerem dobi klient (tožena stranka) takojšnje izplačilo za odstopljeno terjatev, ob morebitnem neplačilu dolžnika odstopljene terjatve pa lahko faktor (tožeča stranka) od klienta zahteva regres. Riziko neplačila dolžnika odstopljene terjatve torej trpi tožena stranka.
zamudna sodba - poizvedbe sodišča prve stopnje o zatrjevanih kršitvah - res iudicata - pravnomočno razsojena stvar/res transacta - vsebina poravnave - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - pravilnost vročitve - izpodbita domneva o resničnosti vsebine javne listine - vročilnica
V poravnavi ni navedeno, da se z njo rešujejo vse sporne zadeve med pravdnima strankama, izrecno je navedeno, da se rešuje vse, kar je sporno v postopku N .../2019. Ker v slednjem ni šlo za plačilo uporabnine, kar je predmet spora v danes obravnavani sodbi, pač pa je šlo za delitev skupnega premoženja, je pritožbeni očitek o res transacta neutemeljen.
tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - izvršitev tuje sodne odločbe - načelo formalne legalitete
Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIZ vezano na izvršilni naslov in se v pravilnost postopka pred sodiščem, ki je izdalo izvršilni naslov, ne more spuščati. Na izvršilni naslov pa je sodišče vezano vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Prav tako je sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasnilo, da je na podlagi 94. člena ZMZPP tuja sodna odločba izenačena z odločbo sodišča Republike Sloveniji in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba, če jo prizna sodišče Republike Slovenije. Ker je bila sodna odločba priznana, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je zadoščeno tudi pogojem iz 13. člena ZIZ, čemur je v ugovoru oporekal dolžnik.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
invalidnina za telesno okvaro - telesna okvara - vzrok telesne okvare
Vzrok 60 % TO je v sodnem postopku le še dodatno potrjen z izvedenskim mnenjem z dne 8. 7. 2019, dopolnilnim z dne 11. 11. 2019 in dne 21. 6. 2020 podrobno povzetim v prvostopenjski sodbi. V sodno izvedenskem mnenju, podanim na podlagi listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda je dovolj objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je omejena gibljivost desnega kolka in levega kolena posledica bolezni in ne poškodbe pri delu leta 1980.
Iz vseh navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izpodbijani zavrnilni odločbi zakoniti, na temelju 81. člena ZDSS-1 tožbeni zahtevek na njuno odpravo utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do invalidnine za 60 % TO zaradi bolezni, saj ni dokazano, da je TO posledica poškodbe pri delu.
Iz pogodbe nikjer ne izhaja, da mu je podelila pooblastilo za posredno zastopanje, medtem ko ima upravnik, če ni v pogodbi drugače določeno, pooblastilo za neposredno zastopanje etažnih lastnikov (glej 27. člen SZ in 68. člen SZ-1). Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je konkretne sporne posle družbaj sklenila v imenu in za račun toženke.
soglasje za plačilo stroškov - stroški stečajnega postopka - rezervni sklad - izločitvena pravica v stečajnem postopku - sredstva rezervnega sklada - upravljanje večstanovanjske stavbe - nov upravnik - temeljna načela stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov
Nujno je ugotoviti natančne zneske, ki predstavljajo sredstva rezervnega sklada, saj v tem primeru gre za pravice izločitvenih upnikov do sredstev rezervnega sklada. Glede pritožbenih izvajanj, da iz ugotavljanja analize izvršb ne bo imela koristi stečajna masa, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri stečajnem postopku ne gre za to, da imajo korist samo nekateri upniki, pač pa sta bistveni načeli stečajnega postopka, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP) in da je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov (47. člen ZFPPIPP). To pa niso le ločitveni upniki, pač pa tudi navadni, prednostni in izločitveni upniki.
Prav ima upraviteljica, ko navede, da je treba ravnati v skladu s Stanovanjskim zakonom, da se sredstva rezervnega sklada prenesejo na novega upravnika (61. člen SZ-1). Drugačno ravnanje namreč pomeni prekršek, ki bi ga moral v nasprotnem primeru kriti dolžnik. Tako ne držijo pavšalne navedbe upnika, da gre za zgolj stroške za stečajno maso in tudi ni sprejemljiv njegov predlog, da naj upraviteljica predlaga izločitvenim upnikom sredstev rezervnega sklada, da prevzamejo celotne terjatve in ob tem doplačajo (pavšalno) ocenjeni delež za terjatev, ki bi se nanašala na splošno maso oziroma da naj se naredi groba (najbrž mišljena) pavšalna razmejitev zneskov v terjatvah, ki se nanašajo na sredstva rezervnega sklada in na stroške upravljanja.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, zakaj je potrebno predlagatelju dodatni prejemek v višini 100,00 EUR, ki ga je iz naslova privarčevanih sredstev prejemal do sedaj, znižati na (za) 50,00 EUR, obširno in prepričljivo (konkretno) pojasnilo. Pritožnik tem razlogom ne oporeka, zgolj njegovo izražanje nestrinjanja z odločitvijo in zahteva po višjem znesku pa pomislekov v njeno pravilnost ne vzbudita. Enaka ugotovitev velja glede njegove v pritožbi podane „zahteve“ po takojšnjem prenehanju skrbništva.
ZPP člen 192, 310, 310/2, 339, 339/1.. ZDSS-1 člen 20.
subvencija tržne najemnine - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - oblikovanost zahtevka - odločanje o enem zahtevku
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče pri odločanju zgolj o primarnem tožbenem zahtevku napačno uporabilo določilo 192. člena ZPP, zaradi česar je upoštevajoč drugi odstavek 310. člena ZPP prišlo do relativno bistvene kršitve postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
Pravilna je trditev pritožnika, da je v primarnem tožbenem zahtevku prvotoženka legitimirana kot izdajatelj odločbe, vendar je zavezanec po tej odločbi tako po primarnem kot po podrednem tožbenem zahtevku drugotoženka. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da konkretno razmerje med primarnim in podrednim zahtevkom, omogoča sodišču odločitev o obeh zahtevkih z isto sodbo. Tožeča stranka je med postopkom večkrat oblikovala svoj tožbeni zahtevek. Iz oblikovanih tožbenih zahtevkov je razvidno, da je ožji zahtevek vključen v širšega.
Sodišče je v okoliščinah konkretnega primera spregledalo, da je zavezanec tako po primarnem tožbenem zahtevku kot po podrejenem zahtevku drugotoženka, na katero so tožniki z vlogo z dne 10. 7. 2019 razširili svojo tožbo. Sodišče je v 4. točki obrazložitve sodne odločbe sicer pravilno ugotovilo, da se je drugotoženka spustila v obravnavanje v glavne stvari, zaradi česar je sodišče štelo, da je v razširitev tožbe privolila. Vendar bi sodišče, glede na pripravljalno vlogo z dne 12. 7. 2019, moralo ugotoviti za kakšno izjavo volje drugotoženke gre in se do tega opredeliti.
Odločitev sodišča, s katerim je razsodilo samo o primarno postavljenem tožbenem zahtevkum, je nepravilna. Upoštevajoč načelo pospešitve postopka in oblikovanost tožbenih zahtevkov je potrebno skupno obravnavanje, da bi lahko prišlo do sukcesivne odločitve. Tudi ureditev ZPP dopušča obe možnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050896
KZ-1 člen 86, 86/4.. ZIKS člen 12.. ZKP člen 129a, 129a/1.
nadomestitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - osebnostna urejenost obsojenca - teža kaznivega dejanja - namen kaznovanja
Ravnanje obsojenega, ko je bilo potrebno za njim razpisati tiralico, ne opravičuje dejstvo, da se je, ko je bil ponovno pozvan na prestajanje kazni, odzval ter ne negira ugotovitve sodišča prve stopnje, da obsojeni ni oseba, ki bi bila deležna alternativnega prestajanja kazni.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 122, 122/1, 224, 224/1, 224/2-3, 244, 244/1, 275, 275/3, 277, 277/1, 278, 278/2, 325, 325/1, 331, 331/1, 344, 363, 363/2. ZNP člen 21, 32, 32/1. OZ člen 255, 255/1, 259, 259/2, 260. ZZK-1 člen 243, 243/2-1. ZS člen 3.
prodaja nepremičnine - procesna legitimacija za pritožbo - pravočasnost pritožbe - dovoljenost pritožbe - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izpodbojni zahtevek - darilna pogodba - neodplačno razpolaganje - povračilni zahtevek poZFPPIPP - relativna neučinkovitost izpodbitega pravnega posla - izbrisna tožba - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - dolžnik vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo - premoženje stečajnega dolžnika - stečajna masa - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - premoženje tretjega
Odločilno dejstvo pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o prodaji, je okoliščina, da dolžnik ni imetnik (so)lastninske pravice na navedenih nepremičninah. Zemljiškoknjižni lastniki nepremičnega premoženja, ki je predmet prodaje v tem postopku, so tretje osebe. Po pravnomočni sodbi so ti dolžni dopustiti izvršbo, vsak na svojem deležu podarjenih nepremičnin, za izterjavo terjatve, ki izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi. Do izterjave te terjatve lahko pride torej zgolj v izvršilnem postopku. Po določbah ZFPPIPP se lahko v stečajnem postopku prodaja (zgolj) premoženje stečajnega dolžnika.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - III. kategorija invalidnosti
Pri tožnici je bilo ugotovljeno, da pri njej obstaja III. kategorija invalidnosti skladno s 3. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in da je torej v okviru svojega poklica zmožna opravljati drugo ustrezno delo, pri čemer pa je potrebno spoštovati omejitve, da ne bi prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja.