trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - nekonkretizirane trditve - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - odločilna dejstva - garancijski rok - odprava napak - sodba presenečenja
Tožeča stranka v nobeni vlogi ni specificirano navedla, katere napake so se pojavile v garancijskem roku. V ponovljenem postopku je v pripravljalni vlogi z dne 8. 10. 2020, sicer v zvezi s sklicevanjem na vlogo tožene stranke v drugem postopku (ki jo je prav tako predložila kot dokaz), navrgla določene napake, nikjer pa ni navedla povezave med ugotovljenimi napakami in predloženimi računi za opravljena dela. Iz računov je sicer res razvidno, katera dela so bila opravljena (na primer "sanacija ometov in terase", račun v prilogi A20), vendar pa, glede na 212. člen ZPP, ki jasno razlikuje med trditvami in dokazi ter glede na ustaljeno sodno prakso, dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Naloga sodišča pa ni, da iz predloženih dokazov samo oziroma s pomočjo izvedenca išče pravnorelevantna dejstva in iz njih izpeljuje trditveno podlago, še zlasti, če gre za obsežno dokumentacijo kot v obravnavanem primeru.
Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.
izločitev dokazov - prepoved opiranja sodne odločbe na posamezni dokaz
Sodišče druge stopnje uvodoma opozarja na razlikovanje med dokazi, ki so predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP in dokazi, ki so predmet splošne prepovedi opiranja sodbe iz drugega odstavka 18. člena ZKP. Iz spisa se tako ne izločajo katerikoli dokazi, temveč le dokazi kot so izpovedba osumljenca oziroma obdolženca, prič in izvedencev ter zapisniki, predmeti, posnetki, sporočila in dokazila, za katere je v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati, kot tudi obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP, potem obvestila oseb, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP) ali oseb, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričevanju (236. člen ZKP) ali ki po zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedence (251. člen ZKP).
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-2, 221, 221/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 50, 50/1, 50/2.
odlog izvršbe - pravica do doma - deložacija - epidemija
Odločilno za presojo utemeljenosti odloga izvršbe je, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike. Dolžnik mora izkazati, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače, pri čemer je tudi pomembno, ali ima dolžnik na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - opravičljiv razlog za zamudo
Ob pravilnih ugotovitvah, da je storilec predlog za odložitev izvršitve vložil prepozno, ni mogoče slediti njegovemu pritožbenemu predlogu, da bi sodišče kljub zamudi roka njegov predlog vsebinsko preučilo.
neupravičena obogatitev - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - učinek pravnomočnosti sklepa - vrstni red hipotek - veljaven pravni temelj - sodna odločba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka vtoževani znesek prejela na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Kranju o razdelitvi posebne razdelitvene mase St ... z dne 3. 9. 2020, s katerim je to zavrnilo ugovor tožeče stranke v delu, ki se nanaša na določitev upnika (tožeče stranke) kot ločitvenega upnika prvega vrstnega reda in odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 26. 8. 2020. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje svojo odločitev utemeljeno oprlo na prvi odstavek 190. člena OZ, ki določa, da je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če to ni mogoče, pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Pravni temelj v konkretnem primeru vsekakor obstaja, posledično pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno zaključilo, da je zahtevek tožeče stranke, ki se opira na institut neupravičene obogatitve, neutemeljen. Določba 190. člena OZ je popolnoma jasna: če pravni temelj obstaja, ni podlage za neupravičeno obogatitev. Sodna odločba (tudi če je izdana v stečajnem postopku) je veljavni pravni temelj.
ZPP člen 206. ZS člen 113a. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4, 24/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 8, 8a.
vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - pogoji za prekinitev postopka
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaključka, da je njegova odločitev v obravnavani zadevi odvisna od odločitve SEU o predhodnem vprašanju glede razlage prava Evropske Unije, ki ga je postavilo sodišče druge stopnje v zadevi I Cp 889/2020 s sklepom z dne 8.6.20211, z izpodbijanim sklepom ob smiselni uporabi 113.a člena ZS in 206. člena ZPP prekinilo predmetni pravdni postopek do prejema predhodne odločbe oziroma do odgovora SEU na predhodno vprašanje.
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb
Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil, saj se pritožbeno sodišče v okviru presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna.
prepozen odgovor na tožbo - zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - pravica do izjave - pritožba zoper sodbo - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba
Ker je imela na naroku možnost pojasniti svoje razloge, zaradi katerih je na tožbo prepozno odgovorila, pritožnica neutemeljeno trdi, da nihče ne upošteva njenih izjav. S pristopom na narok bi si namreč zagotovila možnost, da bi sodišče njene trditve o samem posojilu tudi vsebinsko obravnavalo. Posledično je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051195
OZ člen 15, 569, 569/1. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - ustni dogovor - dokazna ocena vseh dokazov - malo verjetne in neprepričljive izjave
O izročitvi oziroma posojilu denarja stranki nista napisali nobenega potrdila, čeprav sta se poznali le kratek čas. Obstoja posojila tako ni potrdil noben tožnikov dokaz, razen lastno zaslišanje. Tožnik je v svoji izpovedbi opisal okoliščine posojila in dogovora o načinu vračila izročenega denarnega zneska. Sodišče prve stopnje njegovi izpovedbi v tem delu ni sledilo, ker je ocenilo, da je ta neprepričljiva.
sklep o prodaji nepremičnin - izločitveni upnik - ugotovitev neobstoja izločitvene pravice - procesna legitimacija upnika - legitimacija za pritožbo
Dejstva, da je bil njen zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice pravnomočno zavrnjen, pritožnica ne izpodbija. Položaj izločitvenega upnika ima le upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (drugi odstavek 22. člena ZFPPIPP). Tak položaj pa ima upnik lahko le do takrat, ko je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da njegova pravica ne obstaja (primerjaj drugo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica nima več položaja izločitvene upnice v tem postopku.
Prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljena le do tedaj, ko je zahtevek izločitvenega upnika pravnomočno zavrnje (1. točka tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP). Ta pogoj je v obravnavani zadevi že izpolnjen, in to ne glede na morebitne druge tožbe v zvezi s to nepremičnino, zato ni več ovire za njeno prodajo v stečajnem postopku.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - temeljno kaznivo dejanje
Zmotno je pravno naziranje zagovornice, da opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje konkretizacije vseh njegovih zakonskih znakov in sicer okoliščin, ki bi opredeljevale obtoženčev krivdni odnos do izvršitvenih oblik temeljnega kaznivega dejanja po prvem odstavku 324. člena KZ-1. Konkretni del opisa jasno opredeljuje obtoženčevo zavestno kršitev pravil varnosti v cestnem prometu v očitku, da je kot voznik motornega vozila v cestnem prometu povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo druge osebe s tem, da je vozil pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi, ko je 4. 7. 2020 okoli 19.45 ure izven naselja ...vozil osebni avtomobil Subaru, tip Justy, registrske številke ... po lokalni cesti iz smeri ... proti ..., pod vplivom alkohola z najmanj 1,43 grama alkohola na kilogram krvi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za slabe odnose v pretežni meri kriva tožeča stranka. Stranke tudi ne živijo v skupnem gospodinjstvu in ni mogoče ugotoviti, da gre za skupno življenje pravdnih strank. Tako ni podan noben razlog iz 568. člena OZ.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - sodna poravnava - nedovoljena razpolaganja strank - ničnost
Res velja, da mora sodišče, pred katerim je sodna poravnava sklenjena, paziti na ničnostne razloge po uradni dolžnosti. Vendar če te razloge prezre, sodna poravnava ohrani (formalne) učinke pravnomočne sodne odločbe in lastnost izvršilnega naslova. Le izbijati jo je mogoče z ustreznimi izrednimi pravnimi sredstvi (tožbo za razveljavitev sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - odložitev izvršitve - preklic odložitve izvršitve - hujši prekršek - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko
Preklic odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije na veljavnost na novo pridobljenega vozniškega dovoljenja v Republiki Sloveniji ne more vplivati, ker slovensko vozniško dovoljenje ni bilo izdano na podlagi zamenjave za tuje vozniško dovoljenje.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da kljub pravnomočni sodbi opr. št. Pd 142/2018, s katero je bilo ugotovljeno, da ima tožnik s prvo toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da mu je delovno razmerje dne 30. 6. 2017 nezakonito prenehalo, prva tožena stranka ni kršila tožnikovih pravic iz delovnega razmerja in zato ni odškodninsko odgovorna za tožniku nastalo nematerialno škodo, ki jo vtožuje po določbah 179. člena OZ. Tožnik ni dokazal, da je prva tožena stranka pri sklenitvah pogodb za določen čas in pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavestno kršila tožniku zagotovljene pravice.
V zvezi z odškodninsko odgovornostjo druge tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta ni odškodninsko odgovorna tožniku za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas s prvo toženo stranko. Posledice neverodostojnosti izjav, da gre za povečan obseg dela, so vprašanje notranjega razmerja med prvo in drugo toženo stranko. Druga tožena stranka pa v zvezi z zahtevkom za povračilo nepremoženjske škode ni pasivno legitimirana.
Sodišče druge stopnje k temu dodaja, da pri tem ne gre spregledati dejstva, da je pri tožniku bila podana večja ranljivost, slednje je bilo tožencu znano, zato je še toliko bolj nesprejemljivo njegovo zavzemanje za zmanjšanje njegove odgovornosti iz tega naslova.
Dejstvo je, da je tožnik bil bolj občutljiv, kar je lastnost, ki je lastna oškodovancu in če je škoda zaradi slednjega večja se toženec ne more uspešno sklicevati na ta kriterij (teorija jajčne lupine).
8. člen ZPP določa, da mora biti dokazna ocena (med drugim) skrbna. To pomeni, da mora biti preverljivo obrazložena, kar pa pomeni, da z izčrpno in poglobljeno, umno in razumno argumentacijo prepriča bodisi stranke bodisi sodišče druge stopnje. Po presoji višjega sodišča (ožja) obrazložitev sodišča prve stopnje o dejanski podlagi spornih poslov ni preverljivo obrazložena. To pa nadalje pomeni, da ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu skrbne dokazne ocene iz 8. člena ZPP.
Obsojenka ni mogla izpolniti posebnega pogoja zaradi objektivnih okoliščin. Svojo pripravljenost za povrnitev škode je izkazala s tem, da je v času pritožbenega postopka oškodovanki nakazala znesek 30,00 EUR, denar pa si je za ta namen izposodila pri svojih starših.
objava popravka - odklonitveni razlog - popravek v širšem smislu - vsebina popravka - članek v medijih - RTV prispevek - dostop do medija - neustrezen tožbeni zahtevek - poseg v osebnostne pravice posameznika - poseg v osebnostne pravice po tisku - zanikanje dejstev - objava neresničnih in nepreverjenih informacij
Vrhovno sodišče se je izreklo, da popravku ustreza kombinacija zanikanja mnenjske navedbe in trditev o dejstvih […] ter kratke trditve o zakonitem delovanju tožnika. Bistvo teh argumentov leži v sprejemljivosti kombinacije zanikanja in (dodatnih) kratkih navedb, dodatne navedbe tožnika v predmetnem primeru pa niso kratke in se tudi, kot pravilno ocenjuje sodišče prve stopnje, pretirano odmikajo od navedb v spornem prispevku.