ZPP člen 213, 254, 254/3, 287, 287/2.. ZZVZZ-M člen 44a, 44a/1, 44b, 44b/1.. Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (2010) člen 3, 3/5.
zdravljenje v tujini - (ne)izpolnjevanje pogojev - izčrpane možnosti zdravljenja - čakalna doba
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženec podana v ZZVZZ-M. Po prvem odstavku 44. a člena ZZVZZ-M ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev le, če so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja s pregledom, preiskavo ali zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja.
Pravico do zdravljenja v tujini je v skladu s 44. b členom ZZVZZ-M nadalje mogoče priznati tudi v primeru predhodne odobritve zaradi čakalne dobe v Sloveniji, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, ali razumen čas za zdravljenje.
V obravnavani zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan po nobenem od citiranih členov (ZZVZZ-M) kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
zahtevek za izločitev iz zapuščine - skupno premoženje - pritožba zoper stroškovno odločitev - stroški postopka - uspeh pravdnih strank
Ker je bila odločitev o izločitvi premoženja iz zapuščine posledična odločitvi o obsegu skupnega premoženja oziroma deležu tožnice na njem, je sodišče pravilno ugotovilo tudi, da s tem delom zahtevka posebni stroški niso nastali. Drugačne pritožbene navedbe prve toženke niso utemeljene.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - preživnina - višina preživnine - zmožnosti zavezanca in potrebe upravičenca
Začasna odredba, ki je eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ), se skladno s 161. členom DZ izda le, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. To pomeni, da bi morala nasprotna udeleženka za uspeh s predlogom za izdajo začasne odredbe, s katero bi se predlagatelju naložilo, da še pred koncem postopka plačuje višjo preživnino od tiste, ki je bila dogovorjena s sodno poravnavo, izkazati, da bo sicer A. A. utrpela, ali je zelo verjetno, da bo utrpela škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). To ji ni uspelo.
ZPP člen 11, 109, 109/3, 109/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-1, 40, 40/2, 40/2-2.
izvedenina - izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - pritožbeni razlogi - vrednostna sodba
S pritožbenimi razlogi tožeča stranka nasprotuje ugotovitvam izvedenca v izvedenskem mnenju. Z dopolnitvijo izvedenskega mnenja se kot izhaja iz pritožbenih razlogov očitno ne strinja. Pri tem navaja tudi vrednostne sodbe o izvedenskem delu in izvedencu, ki pa nikakor ne sodijo v pritožbene razloge. Zato sodišče druge stopnje tožečo stranko na tem mestu opozarja, da če bo ponavljala vrednostne očitke o delu izvedenca, jo lahko doleti denarna kazen po 109. členu v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 11. člena ZPP.
Tožeča stranka bo imela tudi vse možnosti v pritožbi zoper končno odločbo sodišča prve stopnje vsebinsko izražati svoje stališče glede izvedenskega mnenja, če bo sodišče prve stopnje nanj oprlo sodno odločbo. Nestrinjanje tožeče stranke z vsebino izvedenskega mnenja v tej fazi postopka nima nobene zveze z odmerjeno izvedenino.
zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - načelo materialne resnice - razbremenilni dokazi
Razbremenilni dokaz je sodišče praviloma dolžno izvesti, razen če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, ker če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ker želi z njim storilec dokazovati dejstva, ki niso pravno relevantna za odločitev o zadevi, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
spor majhne vrednosti - vročanje stranki - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zastopanje - okrožno sodišče
Podpisana vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost njene vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP). Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme za konkretizirano izpodbijanje vročilnice je na stranki, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da toženka tega bremena ni zmogla. Toženka namreč le pavšalno navaja, da pisanja ni prejela in v tej smeri predlaga lastno zaslišanje ter opravo poizvedb na pošti. Ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, da bi bilo z omenjeno (podpisano) javno listino karkoli narobe in torej z ničemer ne vzbudi dvoma o opravljeni vročitvi.
Skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP je namreč v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec stranke lahko samo oseba, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila PDi. Ker je ugotovljeno, da omenjeni M. K. nima PDi (op. predmetno je sporočil sam z dodatno navedbo, da se je toženka pred sodiščem zastopala sama), toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje (pred okrožnim sodiščem) ni mogel zastopati na procesno upošteven način. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno omenjenega pisanja vročati s strani toženke pooblaščenemu, ampak ga je pravilno vročilo sami toženki.
sklep o prodaji nepremičnin - izločitveni upnik - ugotovitev neobstoja izločitvene pravice - procesna legitimacija upnika - legitimacija za pritožbo
Dejstva, da je bil njen zahtevek za uveljavitev izločitvene pravice pravnomočno zavrnjen, pritožnica ne izpodbija. Položaj izločitvenega upnika ima le upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku (drugi odstavek 22. člena ZFPPIPP). Tak položaj pa ima upnik lahko le do takrat, ko je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da njegova pravica ne obstaja (primerjaj drugo alinejo 2. točke 58. člena ZFPPIPP). Zato pritožnica nima več položaja izločitvene upnice v tem postopku.
Prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, ni dovoljena le do tedaj, ko je zahtevek izločitvenega upnika pravnomočno zavrnje (1. točka tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP). Ta pogoj je v obravnavani zadevi že izpolnjen, in to ne glede na morebitne druge tožbe v zvezi s to nepremičnino, zato ni več ovire za njeno prodajo v stečajnem postopku.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ člen 244.. KZ-1 člen 240.. ZPP člen 13, 286, 394, 394-10, 394-11.. URS člen 2, 14, 22, 27, 156.. ZUstS člen 23.. ZKP člen 358, 358-1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - pravnomočno končan postopek - oprostilna kazenska sodba
Tožnica v pritožbi zmotno vztraja na stališču, da lahko pravnomočna oprostilna sodba z dne 19. 3. 2021 zaradi kaznivega dejanja po 244. členu KZ predstavlja podlago za obnovitveni razlog iz 10. ali 11. točke 394. člena ZPP glede pravnomočno končanega postopka v tem delovnem sporu.
Ker je bila omenjena oprostilna sodba kazenskega sodišča izdana že po pravnomočno končanem delovnem sporu v tej zadevi, že iz tega razloga ni utemeljen predlog za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP le, če so ta dejstva oziroma če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku, to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (člen 286 ZPP). Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.
sklep o razdelitvi - prenehanje terjatve s pobotom - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - pobot terjatev - zakonsko pobotanje - rezervacije - pogojne terjatve - prijava terjatve v stečajnem postopku - pogojna terjatev - ugovor zoper načrt razdelitve - oblikovanje rezervacij
Pogojna terjatev ne nastane šele z izpolnitvijo odložnega pogoja, nastala je že pred začetkom stečajnega postopka, zato sta jo bila pritožnika tudi dolžna prijaviti v stečajnem postopku. Po izpolnitvi odložnega pogoja pa ima učinke že od sklenitve pogodbe oziroma nastanka pogojne terjatve. Glede na navedeno je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo, da sta obe terjatvi obstajali že na dan začetka stečajnega postopka.
Zakonsko določilo prepoveduje le pobot s prostovoljno cedirano terjatvijo, ne pa tudi takrat, ko gre za zakonito subrogacijo in ob tem še za izpolnitev odložnega pogoja, po izpolnitvi katerega sme upnik zahtevati vrnitev tega, kar je kot porok ali zastavni dolžnik poplačal dolžnikovemu upniku.
Pravila iz 263. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti tako, da bi lahko upnik svojo terjatev prejel vsaj delno poplačano v stečajnem postopku, medtem ko mu ne bi bilo potrebno plačati svoje obveznosti, ki je kot terjatev stečajnega dolžnika del stečajne mase. Takemu razlogovanju pritožnikov tako ni mogoče dati pravnega varstva, kot ga pritožnika pričakujeta.
Pravilno pa je tudi stališče upravitelja, da v stečajnem postopku (pa tudi sicer po OZ) ni pomembno, ali je ob obstoju izvršilnega naslova za upnikovo terjatev tudi nasprotna terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom.
Tako upravitelj kot sodišče v izpodbijanem sklepu navajata, da razdelitev na podlagi izpodbijanega sklepa predstavlja tudi že končno razdelitev. Pritožnika imata prav, ko navajata, da bi moralo biti, če bi bilo to res, to navedeno že v samem sklepu, ki bi tako moral biti sklep o končni razdelitvi, pa je bil izdan kot sklep o prvi splošni razdelitvi. Poleg tega pa se končna razdelitev opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa. Tega, da bi bila unovčena že vsa stečajna masa, upravitelj niti ni trdil, navedel je le, da ne predvideva poznejše delitve, kar pa glede na zakonsko določilo ne zadošča za zaključek, da gre res tudi za končno razdelitev.
Izpodbijana razdelitev glede na navedeno ne more predstavljati končne razdelitve, zato je bil stečajni upravitelj dolžan oblikovati rezervacije tudi za preostale terjatve pritožnikov, glede katerih se odložni pogoj še ni izpolnil.
blagajniški prejemek - komisionar - davek na dodano vrednost (DDV) - prepozen dokaz - pritožbena novota - razveza pogodbe
Ni sporno, da je tožnik (njegova tašča) 24. 4. 2017 nakazal drugo toženi stranki 3.500,00 EUR, zato bi drugo tožena stranka po določilu 111. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) morala ob razvezi pogodbe ta znesek vrniti tožniku.
Obsojenka ni mogla izpolniti posebnega pogoja zaradi objektivnih okoliščin. Svojo pripravljenost za povrnitev škode je izkazala s tem, da je v času pritožbenega postopka oškodovanki nakazala znesek 30,00 EUR, denar pa si je za ta namen izposodila pri svojih starših.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje policista, ki je sestavljal zapisnike, z obrazložitvijo, da so bile zaslišane verodostojne priče. Taka zavrnitev je utemeljena, saj je storilec s takim dokazom želel dokazovati neresničnost vsebine zapisnikov o izjav posameznih prič F. H. in T. F., o verodostojnosti teh prič pa se je sodišče že prepričalo tako, da je samo zaslišalo navedeni priči.
Poleg tega je iz storilčevih navedb tekom postopka in v pritožbi je mogoče tudi razbrati, da je z zaslišanjem policista S. storilec želel dokazovati tudi nelogičnosti in nasprotujoče si ugotovitve v uradnem zaznamku o domnevni prometni nesreči, ki ga je sestavil policist S., kar pa je za predmetno zadevo nerelevantno.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - temeljno kaznivo dejanje
Zmotno je pravno naziranje zagovornice, da opis dejanja v izreku izpodbijane sodbe ne vsebuje konkretizacije vseh njegovih zakonskih znakov in sicer okoliščin, ki bi opredeljevale obtoženčev krivdni odnos do izvršitvenih oblik temeljnega kaznivega dejanja po prvem odstavku 324. člena KZ-1. Konkretni del opisa jasno opredeljuje obtoženčevo zavestno kršitev pravil varnosti v cestnem prometu v očitku, da je kot voznik motornega vozila v cestnem prometu povzročil neposredno nevarnost za življenje in telo druge osebe s tem, da je vozil pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi, ko je 4. 7. 2020 okoli 19.45 ure izven naselja ...vozil osebni avtomobil Subaru, tip Justy, registrske številke ... po lokalni cesti iz smeri ... proti ..., pod vplivom alkohola z najmanj 1,43 grama alkohola na kilogram krvi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za slabe odnose v pretežni meri kriva tožeča stranka. Stranke tudi ne živijo v skupnem gospodinjstvu in ni mogoče ugotoviti, da gre za skupno življenje pravdnih strank. Tako ni podan noben razlog iz 568. člena OZ.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - sodna poravnava - nedovoljena razpolaganja strank - ničnost
Res velja, da mora sodišče, pred katerim je sodna poravnava sklenjena, paziti na ničnostne razloge po uradni dolžnosti. Vendar če te razloge prezre, sodna poravnava ohrani (formalne) učinke pravnomočne sodne odločbe in lastnost izvršilnega naslova. Le izbijati jo je mogoče z ustreznimi izrednimi pravnimi sredstvi (tožbo za razveljavitev sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - odložitev izvršitve - preklic odložitve izvršitve - hujši prekršek - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko
Preklic odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije na veljavnost na novo pridobljenega vozniškega dovoljenja v Republiki Sloveniji ne more vplivati, ker slovensko vozniško dovoljenje ni bilo izdano na podlagi zamenjave za tuje vozniško dovoljenje.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da kljub pravnomočni sodbi opr. št. Pd 142/2018, s katero je bilo ugotovljeno, da ima tožnik s prvo toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da mu je delovno razmerje dne 30. 6. 2017 nezakonito prenehalo, prva tožena stranka ni kršila tožnikovih pravic iz delovnega razmerja in zato ni odškodninsko odgovorna za tožniku nastalo nematerialno škodo, ki jo vtožuje po določbah 179. člena OZ. Tožnik ni dokazal, da je prva tožena stranka pri sklenitvah pogodb za določen čas in pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavestno kršila tožniku zagotovljene pravice.
V zvezi z odškodninsko odgovornostjo druge tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta ni odškodninsko odgovorna tožniku za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas s prvo toženo stranko. Posledice neverodostojnosti izjav, da gre za povečan obseg dela, so vprašanje notranjega razmerja med prvo in drugo toženo stranko. Druga tožena stranka pa v zvezi z zahtevkom za povračilo nepremoženjske škode ni pasivno legitimirana.
Pogoji za dovolitev spremembe tožbe so določeni v 185. členu ZPP. Pritožba pravilno opozarja, da sprememba pravne podlage ni razlog za nedovolitev spremembe tožbe. Četudi bi stranka v navedeni vlogi spremenila pravno podlago zahtevka, po 184. členu ZPP ne bi šlo za spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje predloga za spremembo tožbe torej ne bi smelo zavrniti z argumentom, da je tožeča stranka spremenila pravno podlago zahtevka, niti s tem, da za določene trditve ni predložila ustreznih dokazov, s čimer se je opredeljevalo do dokazanosti trditev oziroma posredno do utemeljenosti zahtevka, kar ni pogoj za dopustnost spremembe tožbe po citirani določbi. Navedbe in dokazi v spremembi tožbe se dejansko nanašajo na izračun višine dejanske škode zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je veljala 24 mesecev po prenehanju delovnega razmerja, in sicer na podlagi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, zato je smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Za presojo, ali je delavec kršil konkurenčno prepoved iz 39. člena ZDR-1, je bistveno predvsem, ali ravnanje delavca dejansko pomeni konkurenco delodajalcu oziroma ali bi lahko pomenilo konkurenco. Po tej določbi zadostuje že ravnanje, glede katerega obstaja možnost obstoja konkurence. Za kršitev konkurenčne prepovedi gre zato tudi takrat, ko delavec opravi le del dejavnosti in s tem omogoči ali olajša posel delodajalčevemu neposrednemu konkurentu. Opisano ravnanje predstavlja kršitev konkurenčne prepovedi iz prvega odstavka 39. člena ZDR-1, saj je toženec za potrebe ADR pregleda, ki ga je opravila tožeči stranki družba A. d. o. o., aktivno sodeloval pri predpripravi pregleda cistern. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava je torej utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00051195
OZ člen 15, 569, 569/1. ZPP člen 8.
posojilna pogodba - ustni dogovor - dokazna ocena vseh dokazov - malo verjetne in neprepričljive izjave
O izročitvi oziroma posojilu denarja stranki nista napisali nobenega potrdila, čeprav sta se poznali le kratek čas. Obstoja posojila tako ni potrdil noben tožnikov dokaz, razen lastno zaslišanje. Tožnik je v svoji izpovedbi opisal okoliščine posojila in dogovora o načinu vračila izročenega denarnega zneska. Sodišče prve stopnje njegovi izpovedbi v tem delu ni sledilo, ker je ocenilo, da je ta neprepričljiva.