ZIZ člen 272. ZGD-1 člen 281, 281/5, 481, 481/1, 481/3, 481/4, 481/7.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prenos poslovnega deleža tretji osebi, ki ni družbenik - družbena pogodba - soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - soglasje nadzornega sveta - prednostna pravica - predkupna pravica - razlaga spornih določil pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - potrebnost izdaje začasne odredbe - primernost sredstva zavarovanja - nenadomestljiva škoda
V skladu z določbo sedmega odstavka 481. člena ZGD-1 lahko družbena pogodba določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja. V konkretnem primeru družbena pogodba take določbe ne vsebuje.
Stališče pritožnice, da bi moralo biti v družbeni pogodbi tožene stranke, v primeru dopustne prodaje poslovnih deležev tretjim osebam, to tudi izrecno določeno, je materialnopravno zmotno. Ne izhaja pa niti iz drugih določb družbene pogodbe v zvezi s prednostno pravico družbe kot mogoče pridobiteljice lastnega poslovnega deleža in v zvezi s pravicami ostalih družbenikov.
ugotavljanje invalidnosti - invalid - vzrok za nastanek invalidnosti - izvedensko mnenje
Pritožbenega sodišča prav tako ni uspelo prepričati pritožnikovo zatrjevanje o napačnosti izvedenčevega zaključka, zaradi neupoštevanja informacij, pridobljenih v okviru nadzora nad zavarovancem in glede pretepa na dan 9. 4. 2017. Izvedenec je razumljivo in nedvoumno povzel, da pri odgovoru na vprašanje vzroka trajne zmanjšanja delazmožnosti pri zavarovancu v okviru III. kategorije invalidnosti, niso bistvena in ključna dejstva povezana z okoliščinami iz kazenskega spisa II K 56733/2017. Kot ključni dejstvi za odgovor na vprašanja povezana z zavarovančevo invalidnostjo sta bili opredeljeni le narava prve in druge poškodbe ter ugotovljene trajne posledice, ki izvirajo iz narave vsake od poškodb. Razumljivo je bilo celo izpostavljeno, da v konkretni zadevi ni pomembno na kakšen način se je zavarovanec poškodoval v prvem oziroma drugem dogodku, temveč kakšne poškodbe in kakšne posledice izvirajo iz prvega dogodka ter kakšne poškodbe in kakšne posledice izvirajo iz drugega dogodka. Sodišče je pravilno izpostavilo, da so okoliščine nastanka sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca, kot jih izpostavlja pritožnik, pomembne le v kontekstu delovnega spora, v katerem zavarovanec zoper tožnika (bivšega delodajalca) uveljavlja odškodnino zaradi poškodbe pri delu, nikakor pa ne pri dometu sprememb v trajni delazmožnosti, ki se obravnavajo v konkretnem sporu skladno s 65. členom ZPIZ-2.
Sodišče prve stopnje z načinom vračunavanja delnih plačil ni odločalo o že razsojeni stvari. Ker so plačila bila izvedena pred začetkom predmetnega izvršilnega postopka, ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi jih ob pravnomočni zavrnitvi predloga za izvršbo v zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi bilo možno odštevati le od izvršilnih stroškov in glavnice.
Ker sta bili dolžnici v času delnih plačil v zamudi s plačilom glavnice in izvršilnih stroškov, je sodišče ta plačila skladno z določbo 288. člena OZ pravilno odštevalo od nateklih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti, ki glede na razloge sodišča prve stopnje ter po sodišču prve stopnje izdelan obračun terjatve, v času nobenega delnega plačila še niso dosegle glavnice.
vknjižba solastninske pravice - skupno premoženje razvezanih zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - skupna lastnina - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - podlaga za vknjižbo pravice - listine, ki so podlaga za vknjižbo
V pravnomočni sodbi, ki je skupaj s sklepom o popravi in sodbo višjega sodišča podlaga za vpis, ni ugotovljen le obseg skupnega premoženja in delež pravdnih strank na njem. Iz njenega izreka izhaja, da je pravdno sodišče skupno premoženje tudi že civilno razdelilo med pravdni stranki. Sodba poleg ugotovitve, da so obravnavane nepremičnine, na katerih je vpisana solastninska pravica nasprotnega udeleženca do 1/2, skupno premoženje, vsebuje tudi ugotovitev, da je delež predlagateljice na teh nepremičninah 1/4 od celote. Ne gre torej le za določitev deleža na premoženju, ki je skupno pravdnima strankama, temveč že za ugotovitev solastniškega deleža predlagateljice v razmerju do celote. Takšna listina je primerna listina za predlagani vpis (so) lastninske pravice v korist predlagateljice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
KZ-1 člen 289.. ZDR-1 člen 91, 118, 118/1, 118/2.. ZPP člen 8.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - reparacija - sodna razveza - denarno povračilo - višina - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče zaradi porušenega odnosa in izgube zaupanja, kar je oprlo na ugotovitve o številnih sodnih postopkih med strankama ter med tožnico in nekdanjim ravnateljem toženke, o čemer se je pisalo tudi v medijih. Tožničine navedbe o tem, da njena zaposlitev na OŠ A. kot pomočnica ravnatelja ni ustrezna, ker ne gre za delovno mesto učiteljice glasbe oziroma zborovodkinje, kot tudi okoliščina oddaljenosti od tožničinega kraja prebivanja, pri presoji vprašanja smiselnosti reintegracije nima večje teže kot ugotovitve sodišča o porušenem odnosu med strankama.
prepozen odgovor na tožbo - zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - pravica do izjave - pritožba zoper sodbo - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba
Ker je imela na naroku možnost pojasniti svoje razloge, zaradi katerih je na tožbo prepozno odgovorila, pritožnica neutemeljeno trdi, da nihče ne upošteva njenih izjav. S pristopom na narok bi si namreč zagotovila možnost, da bi sodišče njene trditve o samem posojilu tudi vsebinsko obravnavalo. Posledično je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena, tožena stranka pa nanjo ni odgovorila.
spor majhne vrednosti - vročanje stranki - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zastopanje - okrožno sodišče
Podpisana vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost njene vsebine (prvi odstavek 224. člena ZPP). Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme za konkretizirano izpodbijanje vročilnice je na stranki, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da toženka tega bremena ni zmogla. Toženka namreč le pavšalno navaja, da pisanja ni prejela in v tej smeri predlaga lastno zaslišanje ter opravo poizvedb na pošti. Ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, da bi bilo z omenjeno (podpisano) javno listino karkoli narobe in torej z ničemer ne vzbudi dvoma o opravljeni vročitvi.
Skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZPP je namreč v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec stranke lahko samo oseba, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila PDi. Ker je ugotovljeno, da omenjeni M. K. nima PDi (op. predmetno je sporočil sam z dodatno navedbo, da se je toženka pred sodiščem zastopala sama), toženke v postopku pred sodiščem prve stopnje (pred okrožnim sodiščem) ni mogel zastopati na procesno upošteven način. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno omenjenega pisanja vročati s strani toženke pooblaščenemu, ampak ga je pravilno vročilo sami toženki.
Sodišče druge stopnje k temu dodaja, da pri tem ne gre spregledati dejstva, da je pri tožniku bila podana večja ranljivost, slednje je bilo tožencu znano, zato je še toliko bolj nesprejemljivo njegovo zavzemanje za zmanjšanje njegove odgovornosti iz tega naslova.
Dejstvo je, da je tožnik bil bolj občutljiv, kar je lastnost, ki je lastna oškodovancu in če je škoda zaradi slednjega večja se toženec ne more uspešno sklicevati na ta kriterij (teorija jajčne lupine).
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - izbris kazenskih točk - izrek sklepa
V skupno evidenco kazenskih točk se vpisujejo le podatki o kazenskih točkah, ki so izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami in sodbami o prekršku in tudi sodišče pri postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne odločbe. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb
Sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da storilec prekrška ni storil, saj se pritožbeno sodišče v okviru presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ne more in ne sme spuščati v pravilnost odločbe o prekršku, ki je po podatkih pristojnega organa države izdaje odločba pravnomočna.
Glede na obstoj hišnega predalčnika, sodno pisanje tako pravilno ni bilo vrnjeno sodišču, ne glede na predhodno navedbo, da tožnik nima hišnega predalčnika. Kdaj pa je pisanje tožnik dvignil oz. mu ga je izročila oseba, ki zanj prazni hišni predalčnik, pa na pravilnost vročitve ne more vplivati.
S tem, ko je pisanje bilo tožniku puščeno v hišnem predalčniku dne 28. 5. 2021 se šteje, da se je tega dne z njim seznanil in se na kršitev pravil o vročanju oziroma na napačno ravnanje poštnega uslužbenca pri vročanju obvestila o prispelem pisanju ne more uspešno sklicevati.
zahteva za sodno varstvo - obrazložitev sodbe - razlogi o krivdi
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev iz določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1
Pogoji za dovolitev spremembe tožbe so določeni v 185. členu ZPP. Pritožba pravilno opozarja, da sprememba pravne podlage ni razlog za nedovolitev spremembe tožbe. Četudi bi stranka v navedeni vlogi spremenila pravno podlago zahtevka, po 184. členu ZPP ne bi šlo za spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje predloga za spremembo tožbe torej ne bi smelo zavrniti z argumentom, da je tožeča stranka spremenila pravno podlago zahtevka, niti s tem, da za določene trditve ni predložila ustreznih dokazov, s čimer se je opredeljevalo do dokazanosti trditev oziroma posredno do utemeljenosti zahtevka, kar ni pogoj za dopustnost spremembe tožbe po citirani določbi. Navedbe in dokazi v spremembi tožbe se dejansko nanašajo na izračun višine dejanske škode zaradi kršitve konkurenčne klavzule, ki je veljala 24 mesecev po prenehanju delovnega razmerja, in sicer na podlagi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, zato je smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Za presojo, ali je delavec kršil konkurenčno prepoved iz 39. člena ZDR-1, je bistveno predvsem, ali ravnanje delavca dejansko pomeni konkurenco delodajalcu oziroma ali bi lahko pomenilo konkurenco. Po tej določbi zadostuje že ravnanje, glede katerega obstaja možnost obstoja konkurence. Za kršitev konkurenčne prepovedi gre zato tudi takrat, ko delavec opravi le del dejavnosti in s tem omogoči ali olajša posel delodajalčevemu neposrednemu konkurentu. Opisano ravnanje predstavlja kršitev konkurenčne prepovedi iz prvega odstavka 39. člena ZDR-1, saj je toženec za potrebe ADR pregleda, ki ga je opravila tožeči stranki družba A. d. o. o., aktivno sodeloval pri predpripravi pregleda cistern. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava je torej utemeljen.
ZDR-1 člen 4, 13, 13/2, 18, 126, 126/2, 127, 127/2.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo po pogodbah civilnega prava
Stranki nista bili v delovnem razmerju, pač pa je tožnik za toženko delo opravljal na podlagi civilnopravne pogodbe (avtorske oziroma podjemne). Četudi je tožnik za toženko delo res opravljal osebno in nepretrgano več let, niso podani (preostali) elementi delovnega razmerja glede plačila (plače), nadzora in navodil delodajalca.
inšpekcijski postopek - zakonita zastavna pravica - vknjižba zakonite zastavne pravice - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - vknjižba zastavne pravice po uradni dolžnosti - zavarovanje terjatve iz naslova stroškov, nastalih v inšpekcijskem postopku
Iz določbe prvega odstavka 157.c člena ZVO-1 izhaja, da se zastavna pravica nanaša na vse nepremičnine inšpekcijskega zavezanca. Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zato, ker v sklepu Inšpektorata za okolje in prostor te nepremičnine niso navedene, vpisa ni mogoče dovoliti.
Sodišče prve stopnje ni presojalo tega, ali je z izdajo omenjenega sklepa že nastala (izvršljiva) terjatev Republike Slovenije do inšpekcijskega zavezanca, v smislu prvega odstavka 157.c člena ZVO-1. Z izpolnitvijo tega pogoja nastane zakonita zastavna pravica Republike Slovenije, s tem pa tudi podlaga za ta vpis, v skladu z določbo drugega odstavka 157.c člena ZVO-1.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - odložitev izvršitve - preklic odložitve izvršitve - hujši prekršek - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko
Preklic odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije na veljavnost na novo pridobljenega vozniškega dovoljenja v Republiki Sloveniji ne more vplivati, ker slovensko vozniško dovoljenje ni bilo izdano na podlagi zamenjave za tuje vozniško dovoljenje.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da kljub pravnomočni sodbi opr. št. Pd 142/2018, s katero je bilo ugotovljeno, da ima tožnik s prvo toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da mu je delovno razmerje dne 30. 6. 2017 nezakonito prenehalo, prva tožena stranka ni kršila tožnikovih pravic iz delovnega razmerja in zato ni odškodninsko odgovorna za tožniku nastalo nematerialno škodo, ki jo vtožuje po določbah 179. člena OZ. Tožnik ni dokazal, da je prva tožena stranka pri sklenitvah pogodb za določen čas in pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavestno kršila tožniku zagotovljene pravice.
V zvezi z odškodninsko odgovornostjo druge tožene stranke je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ta ni odškodninsko odgovorna tožniku za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas s prvo toženo stranko. Posledice neverodostojnosti izjav, da gre za povečan obseg dela, so vprašanje notranjega razmerja med prvo in drugo toženo stranko. Druga tožena stranka pa v zvezi z zahtevkom za povračilo nepremoženjske škode ni pasivno legitimirana.
8. člen ZPP določa, da mora biti dokazna ocena (med drugim) skrbna. To pomeni, da mora biti preverljivo obrazložena, kar pa pomeni, da z izčrpno in poglobljeno, umno in razumno argumentacijo prepriča bodisi stranke bodisi sodišče druge stopnje. Po presoji višjega sodišča (ožja) obrazložitev sodišča prve stopnje o dejanski podlagi spornih poslov ni preverljivo obrazložena. To pa nadalje pomeni, da ne ustreza zakonskemu dejanskemu stanu skrbne dokazne ocene iz 8. člena ZPP.
JAVNI RED IN MIR - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00050866
ZP-1 člen 21, 26. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
zahteva za sodno varstvo - nedostojno vedenje - žalitev - olajševalne okoliščine - opomin
Edina olajševalna okoliščina, ki je izkazana v obravnavani zadevi je to, da se je dogodek zgodil v času začetka epidemije nalezljive bolezni Covid-19, ko je bila stopnja negotovosti glede razvoja epidemije in strahu pri posameznikih pred okužbo s to boleznijo velika, zaradi česar je do neke mere mogoče razumeti neprimerno vedenje storilca do drugega kupca v trgovini, ki naj ne bi upošteval priporočil za varovanje zdravja, kar je lahko bilo za storilca posebej zaskrbljujoče glede na trditve, da naj bi bil rakav bolnik, kot poudarja v pritožbi. Vendarle pa je mogoče tudi od take odrasle osebe pričakovati, da bo svoje želje oziroma pričakovanja in strahove izrazila na primeren način, in se pri izražanju nestrinjanja s pasivnostjo varnostnika v razmerju do ravnanja drugega kupca do varnostnika vedla na dostojen način in se vzdržala izrekanja žaljivih besed, ki se nanašajo na ocenjevanje osebnosti varnostnika oziroma na njegove umske sposobnosti.
sklep o razdelitvi - prenehanje terjatve s pobotom - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - pobot terjatev - zakonsko pobotanje - rezervacije - pogojne terjatve - prijava terjatve v stečajnem postopku - pogojna terjatev - ugovor zoper načrt razdelitve - oblikovanje rezervacij
Pogojna terjatev ne nastane šele z izpolnitvijo odložnega pogoja, nastala je že pred začetkom stečajnega postopka, zato sta jo bila pritožnika tudi dolžna prijaviti v stečajnem postopku. Po izpolnitvi odložnega pogoja pa ima učinke že od sklenitve pogodbe oziroma nastanka pogojne terjatve. Glede na navedeno je pravilno stališče sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo, da sta obe terjatvi obstajali že na dan začetka stečajnega postopka.
Zakonsko določilo prepoveduje le pobot s prostovoljno cedirano terjatvijo, ne pa tudi takrat, ko gre za zakonito subrogacijo in ob tem še za izpolnitev odložnega pogoja, po izpolnitvi katerega sme upnik zahtevati vrnitev tega, kar je kot porok ali zastavni dolžnik poplačal dolžnikovemu upniku.
Pravila iz 263. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti tako, da bi lahko upnik svojo terjatev prejel vsaj delno poplačano v stečajnem postopku, medtem ko mu ne bi bilo potrebno plačati svoje obveznosti, ki je kot terjatev stečajnega dolžnika del stečajne mase. Takemu razlogovanju pritožnikov tako ni mogoče dati pravnega varstva, kot ga pritožnika pričakujeta.
Pravilno pa je tudi stališče upravitelja, da v stečajnem postopku (pa tudi sicer po OZ) ni pomembno, ali je ob obstoju izvršilnega naslova za upnikovo terjatev tudi nasprotna terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom.
Tako upravitelj kot sodišče v izpodbijanem sklepu navajata, da razdelitev na podlagi izpodbijanega sklepa predstavlja tudi že končno razdelitev. Pritožnika imata prav, ko navajata, da bi moralo biti, če bi bilo to res, to navedeno že v samem sklepu, ki bi tako moral biti sklep o končni razdelitvi, pa je bil izdan kot sklep o prvi splošni razdelitvi. Poleg tega pa se končna razdelitev opravi, ko je unovčena vsa stečajna masa. Tega, da bi bila unovčena že vsa stečajna masa, upravitelj niti ni trdil, navedel je le, da ne predvideva poznejše delitve, kar pa glede na zakonsko določilo ne zadošča za zaključek, da gre res tudi za končno razdelitev.
Izpodbijana razdelitev glede na navedeno ne more predstavljati končne razdelitve, zato je bil stečajni upravitelj dolžan oblikovati rezervacije tudi za preostale terjatve pritožnikov, glede katerih se odložni pogoj še ni izpolnil.