stečajni postopek - predlog za nadaljevanje - sklep o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - prekinitev pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju materialnopravnega prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP in ob ugotovljenih pravno odločilnih dejstvih, da je nad toženo stranko med pravdnim postopkom začet stečajni postopek, da je tožeča stranka sicer pravočasno prijavila vtoževano terjatev v stečajnem postopku, da pa ji je ta bila prerekana in da je bil sklep o preizkusu terjatev objavljen 29. 1. 2021 in da se je rok za predlaganje nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka iztekel 28. 2. 2021, tožeča stranka pa je ta predlog podala 12. 5. 2021, rok tedaj že iztekel, pravilno presodilo, da je vtoževana terjatev v razmerju do tožene stranke prenehala in je zato pravilna presoja sodišča prve stopnje, ko je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetno izkazan obstoj terjatve - spregled pravne osebnosti - prenos dejavnosti na novoustanovljeno družbo - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost
Poleg verjetnega obstoja terjatve mora upnica izkazati še drugi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve, to je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Pri tem mora dokazati tako dolžnikova dejanja kot vzročno zvezo, ki jo bodo ta dejanja imela na možnost izvršbe, pri čemer gre za dejstva iz sfere dolžnika. Pravna teorija in sodna praksa sta že večkrat zavzeli stališče, da redno razpolaganje s premoženjem ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, medtem ko izredno in nepojasnjeno razpolaganje (ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, pri čemer ni nujno, da gre za izogibanja prav konkretni terjatvi) najverjetneje že kaže na obstoj subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
Pri tem je potrebno, da se konkretno dolžnikovo ravnanje subsumira pod zakonski pojem razpolaganja s premoženjem in če ne obstaja katerikoli del pogoja, ni pogojev za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je glede obstoja subjektivne nevarnosti ugotovilo, da sta dolžnika z zastavno pravico obremenila svoja poslovna deleža, pri tem pa nista izkazala za kakšne namene sta pridobila kredit, ki sta ga zavarovala z zastavno pravico. Svojo odločitev je oprlo na sklepa Okrožnega sodišča v Kranju Srg 2020/9276 z dne 1. 4. 2020 o vpisu sprememb pri subjektu D. d.o.o. in Srg 2020/39588 z dne 13. 11. 2020. Takemu zaključku pa ni mogoče slediti, saj sodišče ni pojasnilo zakaj meni, da gre za izredno razpolaganje dolžnikov s svojim premoženjem, ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve upnikov, še posebej ob dejstvu, da sta bili v času odločanja o ugovoru, zastavni pravici že izbrisani. Na obstoj subjektivne nevarnosti za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne kaže prenos dejavnosti na drugo družbo, saj gre v tem primeru za dokazovanje obstoja verjetnosti terjatve in ne subjektivne nevarnosti.
ugotavljanje invalidnosti - invalid - vzrok za nastanek invalidnosti - izvedensko mnenje
Pritožbenega sodišča prav tako ni uspelo prepričati pritožnikovo zatrjevanje o napačnosti izvedenčevega zaključka, zaradi neupoštevanja informacij, pridobljenih v okviru nadzora nad zavarovancem in glede pretepa na dan 9. 4. 2017. Izvedenec je razumljivo in nedvoumno povzel, da pri odgovoru na vprašanje vzroka trajne zmanjšanja delazmožnosti pri zavarovancu v okviru III. kategorije invalidnosti, niso bistvena in ključna dejstva povezana z okoliščinami iz kazenskega spisa II K 56733/2017. Kot ključni dejstvi za odgovor na vprašanja povezana z zavarovančevo invalidnostjo sta bili opredeljeni le narava prve in druge poškodbe ter ugotovljene trajne posledice, ki izvirajo iz narave vsake od poškodb. Razumljivo je bilo celo izpostavljeno, da v konkretni zadevi ni pomembno na kakšen način se je zavarovanec poškodoval v prvem oziroma drugem dogodku, temveč kakšne poškodbe in kakšne posledice izvirajo iz prvega dogodka ter kakšne poškodbe in kakšne posledice izvirajo iz drugega dogodka. Sodišče je pravilno izpostavilo, da so okoliščine nastanka sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanca, kot jih izpostavlja pritožnik, pomembne le v kontekstu delovnega spora, v katerem zavarovanec zoper tožnika (bivšega delodajalca) uveljavlja odškodnino zaradi poškodbe pri delu, nikakor pa ne pri dometu sprememb v trajni delazmožnosti, ki se obravnavajo v konkretnem sporu skladno s 65. členom ZPIZ-2.
ZPP člen 11, 109, 109/3, 109/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-1, 40, 40/2, 40/2-2.
izvedenina - izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - pritožbeni razlogi - vrednostna sodba
S pritožbenimi razlogi tožeča stranka nasprotuje ugotovitvam izvedenca v izvedenskem mnenju. Z dopolnitvijo izvedenskega mnenja se kot izhaja iz pritožbenih razlogov očitno ne strinja. Pri tem navaja tudi vrednostne sodbe o izvedenskem delu in izvedencu, ki pa nikakor ne sodijo v pritožbene razloge. Zato sodišče druge stopnje tožečo stranko na tem mestu opozarja, da če bo ponavljala vrednostne očitke o delu izvedenca, jo lahko doleti denarna kazen po 109. členu v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 11. člena ZPP.
Tožeča stranka bo imela tudi vse možnosti v pritožbi zoper končno odločbo sodišča prve stopnje vsebinsko izražati svoje stališče glede izvedenskega mnenja, če bo sodišče prve stopnje nanj oprlo sodno odločbo. Nestrinjanje tožeče stranke z vsebino izvedenskega mnenja v tej fazi postopka nima nobene zveze z odmerjeno izvedenino.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Dolžnik ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vložene pritožbe zoper sklep o ugovoru, neplačilu sodne takse zanjo in prejemu plačilnega naloga za pritožbo. Navaja razloge o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, kar je tema odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
smiselna uporaba ZPP v stečaju - cenitev premoženja - nova cenitev premoženja - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
V stečajnem postopku se glede na prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP podrejeno uporablja ZPP glede vprašanj, ki niso s tem zakonom drugače urejena. ZFPPIPP glede odločitve sodišča o opravi nove cenitve premoženja nima posebnih določb.
Izpodbijani sklep je po vsebini v bistvu sklep o imenovanju novega izvedenca oz. cenilca v smislu 254. člena ZPP, torej sklep procesnega vodstva, zoper katerega glede na določbo 255. člena ZPP ni pritožbe.
Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa (napačno) navedlo, da je taka pritožba dovoljena, učinkovanja zakonske določbe ne more spremeniti.
ZPP člen 154, 154/1, 155.. ZOdv člen 17, 17/5.. URS člen 74, 74/1.. ZBPP člen 44.
brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov - nagrada in stroški odvetnika
Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bila tožnici z odločbo opr. št. BPP 31/2019 dodeljena brezplačna pravna pomoč. Ker je tožnica uspela v sporu, ji je sodišče na podlagi prvega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP odmerilo in priznalo stroške postopka. Sama odmera stroškov glede na pritožbene navedbe ni sporna. Sporno pa je vprašanje, ali je tožničina pooblaščenka upravičena do plačila celotnega zneska, kot to uveljavlja tožnica, ali pa do polovice zneska, kot je to odločilo sodišče prve stopnje.
ZOdv v petem odstavku 17. člena določa, da odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. V primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoč so morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični.
Pravice in obveznosti so bile določene z odločbo o dodelitvi BPP. Skladno s 44. členom ZBPP se sredstva, potrebna za izvajanje zakona, pristojnim sodiščem zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. V tem primeru je torej bistveno, da pooblaščenka deluje v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti, ne pa kot odvetnica, ki deluje na trgu ter prosto išče in sprejema stranke
Sodišče prve stopnje je tako pravilno upoštevalo peti odstavek 17. člena ZOdv in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
Ker je bil dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog pravnomočno zavrnjen, so pritožbene trditve, da sodna taksa ni bila plačana zaradi vloženega ugovora zoper plačilni nalog, neutemeljene.
ZUP člen 129.. ZUJF člen 10, 203.. ZZVZZ člen 60.. URS člen 2.
zavrženje zahteve - odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Z 10. členom ZUJF-a, ki je začel veljati 31. 5. 2012, je bil črtan 60. člen ZZVZZ, ki je zavod pooblaščal, da določi merila in pogoje, po katerih se lahko zavezancem za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje prispevki zmanjšajo ali odpišejo. Po ZUJF-u je prenehal veljati tudi Pravilnik o odpisu, o obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (Pravilnik). V skladu z 203. členom ZUJF-a se je z dnem uveljavitve zakona Pravilnik uporabljal le za nadaljevanje in dokončanje postopkov, ki so na njegovi podlagi že tekli.
Ob navedeni pravni ureditvi ter ustaljeni sodni praksi, na katero se utemeljeno sklicuje sodišče prve stopnje (5. tč. obrazložitve), je odpadla vsakršna podlaga za odpis ali delni odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, o kateri bi lahko odločal toženi zavod. Po 31. 5. 2021 toženi zavod ne more odpisovati dolga, ne glede na status ali nezmožnost plačila prispevkov.
Predlog za izvršbo za izterjavo bodočih preživninskih terjatev po 106. členu ZIZ in predlog za izdajo predhodne odredbe po 259. členu ZIZ predstavljata različna med seboj neodvisna pravna instituta. Bistvena razlika med obema institutoma je v njunem učinku. Na podlagi sklepa po 106. členu ZIZ se rubež in hkrati izplačilo s strani dolžnikovega dolžnika opravi šele ob zapadlosti vsakega posameznega obroka. Na podlagi sklepa o predhodni odredbi za zavarovanje bodočih preživninskih terjatev pa sme dolžnikov dolžnik že ob prejemu sklepa o izvršbi zarubiti dolžnikova sredstva v višini celotnega zneska vseh bodočih preživninskih terjatev, za katere je dovoljeno zavarovanje, vendar posameznih zneskov ob njihovi zapadlosti ne sme izplačati upniku, vse dokler za njihovo izterjavo ni dovoljena izvršba.
Namen izdaje predhodne odredbe po 259. členu ZIZ je torej prav možnost tudi zavarovanja terjatev iz bodoče izvršbe dovoljene na podlagi 106. člena ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053218
KZ-1 člen 29, 29/3, 49, 49/2, 314, 314/2. ZKP člen 358, 358-4, 371, 371/2, 372, 372-1, 391.
povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - objektivni pogoj kaznivosti - požar - netilno sredstvo - ogrozitveno kaznivo dejanje - dokazni standard gotovosti - prištevnost - bistveno zmanjšana prištevnost - izvedenec psihiatrične stroke - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
V tej zvezi je potrebno poudariti še, da se je obdolžencu očitala storitev ogrozitvenega kaznivega dejanja, in sicer kvalificirane oblike kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena KZ-1, pri katerem je inkriminiran že poskus izvedbe nevarnega dejanja. To kaznivo dejanje pa (med drugim) temelji na posebnem storilčevem namenu zastraševanja, pri čemer zadostuje zgolj nastanek abstraktne nevarnosti za varnost ljudi in premoženja večje vrednosti.
ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4, 31, 31/3. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
stroški postopka - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - procesna predpostavka - razlog za zavrženje tožbe - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - nasprotovanje ugovoru tretjega v izvršilnem postopku
Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka (prvi odstavek 27. člena ZDOdv). Četrti odstavek istega člena določa, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drugi postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka zavrže.
Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da je izvedba predhodnega postopka po zgoraj navedenem določilu jasno in nedvoumno določena obvezna procesna predpostavka za vložitev tožbe proti državi.
Poleg tega vložitev ugovora tretjega v izvršilnem postopku ne predstavlja predloga za izvensodno rešitev spora, kot tudi upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega še ne pomeni, da izvensodna rešitev spora (to je rešitev spora pred vložitvijo tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe) ne bi bila možna.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - merila - ugovor javnega dobra - namembnost zemljišča - dejanska raba
Tudi iz predloga ZVEtL-1 izhaja, da za urbanistične standarde oziroma prostorske akte ni nujno, da se nanašajo na obravnavano nepremičnino, v vsakem primeru pa se upoštevajo (le) kot dopolnilno merilo (glej pojasnila k 43. členu v Predlogu ZVEtL-1, EVA: 2015-2030-0002, prva obravnava). Sodišče prve stopnje pa je pred tem obseg pripadajočega zemljišča utemeljilo že na dveh drugih kriterijih (kaj zemljišče predstavlja v naravi in njegova pretekla redna raba), ki sta v konkretnih okoliščinah odločilnega pomena.
Ugotovljeno skupno pripadajoče zemljišče ne obsega nobenih javnih površin, ki bi bile namenjene vsem pod enakimi pogoji.
Nasprotna udeleženka ni dokazala, da bi šlo po namenu in dejanski uporabi za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar (ne le predlagateljev oziroma udeležencev, to je lastnikov obeh stavb oziroma nepremičnin, na katerih ti dve stojita). Ugovor javnega dobra zoper obseg pripadajočega zemljišča bi lahko bil utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z dejansko namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi. Zato je ugovor nasprotne udeleženke, da gre za javno dobro, neutemeljen.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 81, 81/3, 85, 293. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 78, 78/1, 78/2.
upravičeni stroški izvršitelja
Iz rubežnega in cenilnega zapisnika izvršitelja izhaja, da je izvršitelj dolžnika iskal na dveh naslovih. Na prvem naslovu je bil neznan oziroma odseljen, na drugem, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, pa ni bilo nikogar doma. V rubežnem in cenilnem zapisniku je nadalje navedeno, da je izvršitelj za zavarovanje upnikove terjatve opravil rubež vozila v lasti dolžnika, navedeni pa so tudi podatki o vozilu in ocenjena vrednost vozila. Sodišče prve stopnje je na podlagi takšne vsebine zapisnika zaključilo, da iz zapisnika ne izhaja, da bi se vozilo nahajalo na kraju rubeža in da bi izvršitelj opravil tudi fizični rubež vozila.
Ker listine v spisu ugotovitve tega ključnega dejstva ne omogočajo, saj iz zapisnika nedvoumno ne izhaja niti da je izvršitelj opravil fizični rubež vozila niti da tega ni opravil, se postavlja dvom glede pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje o dejstvih, na katera je oprlo svojo odločitev.
ZFPPIPP člen 14, 271, 272, 272/1, 391, 391/1-1, 391/2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - posebna pravila - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - darilna pogodba - pravni posel med zunajzakonskima partnerjema - obdobje izpodbojnosti - ožje povezane osebe - domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti - insolventnost dolžnika - zakonske domneve insolventnosti
Teorija je zavzela stališče, ki je enako obstoječi sodni praksi, da pri uporabi pravil o domnevi objektivnega pogoja izpodbojnosti, ki so urejena v prvem odstavku 272. člena ZFPPIPP, ne smemo prezreti, da je predpostavka glede objektivnega pogoja izpodbojnosti sestavljena iz dveh elementov. Prvi element izraža zahteva, da je bil stečajni dolžnik v času, ko je bilo dejanje opravljeno, že insolventen. Pri dokazovanju tega elementa se je mogoče opreti na domneve insolventnosti, urejene v 14. členu ZFPPIPP.
preživnina - preživljanje mladoletnega otroka - potrebe otroka - pridobitne zmožnosti zavezanca - denarna socialna pomoč - darilo
Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je toženec od meseca marca 2020 pri preživljanju otroka deležen pomoči svoje sestre, ki prispeva 100 EUR k pokrivanju stroškov mld. otroka. Takšno darilo sorodnika pri izpolnjevanju preživninske obveznosti zavezanca in ker ni nobenega vidnega razloga, da bi se tak reden tek stvari v bodoče spremenil, je treba po sodni praksi upoštevati kot del njegovih preživninskih zmožnosti.
Izvedenski organ je ocenil, da pri tožnici ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti in da je njena delazmožnost zaradi bolezni zmanjšana za manj kot 50 % in je tako pri njej podana III. kategorija invalidnosti. Je pa še vedno zmožna za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: fizično lahko delo, z dvigi in prenosi bremen do 5 kilogramov, pretežno sede, s hojo na kratke razdalje po ravnem terenu, z individualno prilagojeno normo, le izjemoma v globljih predklonih, s polovičnim 4 urnim delovnim časom od zadnje ocene na IK I. stopnje, to je od 21. 5. 2019 dalje.
V takšnem izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZPP člen 213, 254, 254/3, 287, 287/2.. ZZVZZ-M člen 44a, 44a/1, 44b, 44b/1.. Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (2010) člen 3, 3/5.
zdravljenje v tujini - (ne)izpolnjevanje pogojev - izčrpane možnosti zdravljenja - čakalna doba
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že toženec podana v ZZVZZ-M. Po prvem odstavku 44. a člena ZZVZZ-M ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev le, če so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja s pregledom, preiskavo ali zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja.
Pravico do zdravljenja v tujini je v skladu s 44. b členom ZZVZZ-M nadalje mogoče priznati tudi v primeru predhodne odobritve zaradi čakalne dobe v Sloveniji, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo, ali razumen čas za zdravljenje.
V obravnavani zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan po nobenem od citiranih členov (ZZVZZ-M) kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
zahtevek za izločitev iz zapuščine - skupno premoženje - pritožba zoper stroškovno odločitev - stroški postopka - uspeh pravdnih strank
Ker je bila odločitev o izločitvi premoženja iz zapuščine posledična odločitvi o obsegu skupnega premoženja oziroma deležu tožnice na njem, je sodišče pravilno ugotovilo tudi, da s tem delom zahtevka posebni stroški niso nastali. Drugačne pritožbene navedbe prve toženke niso utemeljene.