Evidentiranje stavbe in njenih posameznih delov v prostorske evidence je, kot to določa člen 1 ZVEtL-1, pod pogoji iz citiranega člena in nadaljnjih, namenjeno uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, pri čemer je namen ZKN3 (med drugim) v zagotovitvi pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je prvostopno sodišče odločitev o vpisljivosti izdanega elaborata kot strokovne podlage temeljilo na dejanskem stanju, kot ga je v izdanem elaboratu ugotovil strokovnjak geodetske stroke, ki mu je sodišče v celoti sledilo, glede na zaključek v sklepu, da elaborat povzema dejansko stanje nepremičnine v naravi.
spor iz družinskih razmerij - spor o varstvu in vzgoji otrok in stikih z otrokom - omejitev starševske skrbi - izvajanje starševske skrbi - skupno starševstvo - največja korist otroka - določitev stikov - preiskava - ogroženost otroka - zloraba psihoaktivnih snovi - varovanje mladoletnega otroka - konfliktnost med starši - zmožnost preživninskega zavezanca
Utemeljena je graja, da kontrolne preiskave na pol leta niso zadosten ukrep, ker bi med preiskavama poteklo toliko časa, da zaužitje oziroma stik s prepovedanimi substancami ne bi bil več zaznaven. Uživanje drog se namreč lahko ugotovi le za približno tri mesece nazaj. Zato mora predlagatelj kontrolne preglede opraviti na vsake štiri mesece.
Pretirana navezanost na enega starša vsaj v primeru, ko imata oba dobre in primerljive možnosti skrbeti zanj in ga vzgajati, ni koristna za otrokov skladen razvoj. Starša sta enakovredna, za oba je sodišče ugotovilo, da si prizadevata za koristi otroka, zato ni razloga, da bi le eden od njiju odločal, kdaj gre lahko otrok k drugemu staršu.
Konflikten odnos med staršema ni ovira za skupno izvajanje starševske skrbi. Otroka se ne sme zaradi konfliktih odnosov med staršema prikrajšati za preživljanje časa z enim staršem.
pogoji za prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
ZPP v 3. točki prvega odstavka 206. člena določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je s sprejemom novega DZ postopek odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen s postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Da tak postopek teče, pritožnik niti ne zanika. Glede na določbo 206. člena ZPP je v primeru, ko se tovrstni postopek zoper stranko pravdnega postopka uvede, prekinitev postopka obvezna. Zato je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna.
Tožeča stranka se je sklicevala na dve podlagi, od katerih je odvisna odločitev o temelju zahtevka, pri čemer je tudi trditve o nepravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti temeljila na dveh sklopih trditev. Ker je s pritožbenimi navedbami uspela omajati zaključke prvostopnega sodišča glede pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti v celoti, ne da bi izpodbijala zaključke o neobstoječi zdravniški napaki, je bilo potrebno razveljaviti sodbo v celoti, saj za zaključek o odškodninski odgovornosti tožene stranke zadošča že ugotovljena odgovornost po eni od dveh zatrjevanih podlag.
neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - potrdilo o plačilu sodne takse - podatki o prometu na transakcijskem računu
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep ravno na podlagi vpogleda v svoje evidence plačil. Na dolžniku je dokazno breme, da to ugotovitev izpodbije. Za odločilno navedbo o zrušenem računalniškem sistemu in spletni banki ni predložil nobenega dokaza. Tudi ni pojasnil zakaj potrdila o plačilu ali izpiska prometa na TRR ne bi mogel dobiti na banki in ga predložiti sodišču, če je plačal prek spletne banke.
pravdni postopek za plačilo odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - fizično nasilje - partnersko nasilje - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - prenizka odškodnina - načelo objektivizacije odškodnine - načelo induvidualizacije odškodnine - obseg škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - strah - razžalitev dobrega imena in časti - zmanjšanje življenjske aktivnosti - celovita dokazna ocena - očitna pisna pomota sodišča - poprava sodbe
Odškodnina za nepremoženjsko škodo je namenjena zadoščenju oškodovanca, ne pa kaznovanju povzročitelja škode. Višina odškodnine je odvisna od obsega škode in trpljenja, ki je zadelo oškodovanca, upoštevaje tudi primerljive odškodnine, ki jih sodišča prisojajo v podobnih primerih.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - lastništvo stanovanja - sodni spor - dohodki v prihodnosti - bodoče negotovo dejstvo - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Pri odločanju o oprostitvi se upošteva tudi pričakovano materialno stanje stranke v prihodnosti, to je do konca postopka, v katerem se odloča o oprostitvi (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Zakon sicer ne pove, s kolikšno stopnjo prepričanja mora sodišče oceniti verjetnost bodočih prihodkov stranke, a po mnenju pritožbenega sodišča zadostuje, da dejanske okoliščine primera v zvezi s premoženjskim stanjem stranke ne vzbujajo razumnega dvoma, da bo stranka v bodoče prejela dohodke, ki ji bodo omogočile plačilo sodne takse. Takšne okoliščine v obravnavanem primeru niso podane. Že dejstvo, da glede lastništva stanovanja, ki predstavlja edino premoženje tožene stranke, iz katerega bi lahko plačala sodno takso, poteka sodni spor, vzbuja razumen dvom v zaključek, "da se bodo v stečajno maso v roku 12 mesecev natekla zadostna sredstva za poplačilo sodne takse".
ZST-1 ureja situacijo, ko stranka, ki predlaga oprostitev, naknadno pridobi premoženje, iz katerega bi lahko plačala tudi sodno takso, katere plačila je bila oproščena. Sodišče lahko med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks kadarkoli razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati in pri tem odloči, da naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena (tretji odstavek 13. člena ZST-1. Plačilo (oproščene) takse je mogoče stranki naknadno naložiti celo brez razveljavitve sklepa o oprostitvi. Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks s sodno odločbo, v postopku delno uspe in na podlagi izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse (četrti odstavek 15. člena ZST-1).
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks - odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zapuščinski postopek - sodna taksa za postopek na prvi stopnji - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - prejem naloga za plačilo takse za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - enotna sodna praksa
Pritožnik v roku za plačilo ni predlagal oprostitve plačila sodne takse za pritožbo. Lahko je že izvedel, da je njegova vloga za oprostitev plačila sodne takse za sklep o dedovanju bila zavržena kot prepozna. Zato bi moral sodno takso za pritožbo plačati.
V prvem odstavku 105.a člena ZPP so taksativno naštete vloge, za katere je plačilo sodne takse pogoj za sodno varstvo. Plačilo sodne takse za pritožbo je procesna predpostavka.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 22, 22/2, 22/2-2. ZMZPP člen 96, 111. ZPP člen 108, 108/4.
priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev predloga - pogoji za priznanje - nepopolnost predloga - hrvaška sodba - zamudna sodba - možnost sodelovanja v postopku - procesni pogoji
Namen pogoja oziroma potrdila, ki je zahtevano v drugi alineji drugega odstavka 22. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, je v izkazanosti, da je oseba, zoper katero je bila izdana sodba hrvaškega sodišča, imela možnost sodelovanja v postopku. Nemožnost sodelovanja je namreč negativna predpostavka za priznanje tuje sodne odločbe, ki pripelje do odločitve o zavrnitvi priznanja (prim. 96. člen ZMZPP). Gre za izpolnitev temeljnega procesnega pogoja, da je bila stranka oziroma udeleženec o postopku obveščen in iz katerega izvira njegova nadaljnja pravica, da se je imel v postopku možnost izjaviti.
vročanje pravni osebi - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - poslovni naslov - sprememba naslova - seznanitev s podatki - podatki AJPES
Sprememba podatkov o poslovnem naslovu, ki jo je tožnica sporočila AJPES-u, na pravilnost vročitve nima nobenega vpliva, saj sodišče z navedeno spremembo poslovnega naslova tožeče stranke ob vročanju sklepa ni bilo seznanjeno in tudi ni moglo biti seznanjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075391
ZNP-1 člen 42, 108. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 159.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - postopek za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - opustitev vročitve - pravica stranke do izjave - odvzeta možnost obravnavanja
Res ima mnenje CSD v postopkih, v katerih gre za varstvo koristi otrok, posebno težo; navedbe CSD v mnenju in drugih pisanjih se tako štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Vendar navedeno ne odvezuje sodišča, da strankam omogoči seznanitev s takim mnenjem in jima da možnost, da se o njem izjavita.
pravno nasledstvo izbrisane družbe - likvidacija banke - delniška družba (d. d.) - singularno pravno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - dolžna skrbnost stranke
Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ne obrazloži, od kod naj bi izhajalo, da družbeniki kapitalskih družb po njihovem prenehanju niso univerzalni pravni nasledniki, ob tem, da sam ni navedel nobene podlage, po kateri naj bi bilo drugače. Tudi pritožbenemu sodišču, enako kot sodišču prve stopnje, ta ni znana. ZGD-1 v 7. členu določa, da družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Nadalje je določeno, da zakon določa, kdaj in kako poleg družbe odgovarjajo tudi družbeniki. Nikjer ni določeno, da bi delničar odgovarjal kot univerzalni pravni naslednik likvidirane delniške družbe in je pritožniku nemogoče odgovoriti drugače, bolj konkretno. Kadar gre za univerzalno pravno pravno nasledstvo (npr. ob statusnih preoblikovanjih), je le-to urejeno. Kadar pa univerzalnega naslednika družbe ni, to ni in tudi ne more biti urejeno.
stroški upravnega postopka - postopek začet na zahtevo stranke
V tej zadevi se je postopek začel na predlog stranke, torej tožnika. V postopku s pritožbo, vloženo zoper prvostopenjsko odločbo upravnega organa, je tožnik uspel. Kljub uspehu pa ni upravičen do povračila stroškov, nastalih v upravnem postopku, saj za to ni pravne podlage. Kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje, ZUP v prvem odstavku 113. člena določa, da stroški, ki nastanejo stranki med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V konkretni zadevi gredo stroški torej v breme tožnika. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse, pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje. Za odločanje o stroških v primeru, ko odloča drugostopenjski organ, ni določenih drugačnih pravil, kot pri odločanju veljajo na prvi stopnji.
stroški izvedenca - odmera stroškov - sklep o popravi - nerelevantne pritožbene navedbe - neupoštevne navedbe - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje o popravi niso pravno relevantne pritožbene navedbe predlagateljev, s katerimi izražata nestrinjanje z izdelanim izvedenskih mnenjem. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o popravi sklepa o odmeri stroškov izvedencu z dne 1. 8. 2023. Tega pa predlagatelja konkretizirano niti ne izpodbijata.
Nosilni pritožbeni očitek, da se sodna izvedenka in posledično tudi sodišče ni opredelilo do odločilnega dejstva, da je bila tožnici s strani IK I. stopnje ugotovljena preostala delazmožnost s stvarnimi razbremenitvami le v krajšem delovnem času po 4 ure dnevno, ne drži, saj se je sodna izvedenka do tega očitka, ki je vztrajal že skozi dokazni postopek, opredelila.
Zaključen dokazni postopek je pokazal deloma drugačno dejansko stanje kot izpodbijani upravni akt toženca, zaradi česar je sodišče skladno z drugim odstavkom 81. člena ZDSS-1 odpravilo izpodbijani odločbi in tožnici kot delovnemu invalidu v okviru III. kategorije invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto s stvarnimi razbremenitvami s polnim delovnim časom.
izbira krajevne pristojnosti - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - pristojnost v sporih iz zavarovalnih razmerij - pristojnost po prebivališču oz. sedežu tožeče stranke - splošna krajevna pristojnost - nezgodno zavarovanje - izbirna krajevna pristojnost
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da tožnik s tožbo od toženke uveljavlja dva samostojna zahtevka, ki temeljita na različnih dejanskih in pravnih podlagah, zato vrednost spora ne more biti seštevek obeh zahtevkov, ampak se vrednost spornega predmeta ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se namreč zahtevek za plačilo odškodnine presoja po pravilih o povračilu premoženjske in nepremoženjske škode, zahtevek za plačilo zavarovalnine po polici nezgodnega in življenjskega zavarovanja pa se presoja na podlagi pogodbenega razmerja med pravdnima strankama. Iz navedenega izhaja, da so tudi dejstva, pomembna za odločitev o vsakem od njiju, (vsaj deloma) različna, zahtevka pa tudi sicer nista povezana tako, da bi eden predstavljal pravno logično izpeljavo drugega.
Utemeljena pa je pritožba v delu, da bi sodišče prve stopnje moralo zadevo glede zahtevka za plačilo zavarovalnine (druga točka tožbenega zahtevka) odstopiti Okrajnemu sodišču v Velenju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (namesto Okrajnemu sodišču v Mariboru). Tožnik je namreč s tem, ko je tožbo vložil pri Okrožnemu sodišču v Celju, izbral krajevno pristojnost z okrožja Okrožnega sodišča v Celju, kamor spada tudi Okrajno sodišča v Velenju.
Tožnik v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da je dopis z dne 7. 4. 2021 poslal Državnemu odvetništvu RS. Ker tožnik ni izkazal, da je bil dopis z dne 7. 4. 2021, v zvezi s katerim je tožnik dokazoval podajo predloga za mirno rešitev spora, poslan Dravnemu odvetništvu RS, je že iz tega razloga pravilen zaključek sodišča prve stopje, da tožnik ni izkazal, da bi pred državnim odvetništvom RS sprožil poskus mirne rešitve spora. Tudi sicer pa ta tožnikov dopis po vsebini ne predstavlja predloga za mirno rešitev konkretnega spora, v zvezi s katerim je bila vložena tožba v obravnavani zadevi.
URS člen 22. KZ-1 člen 20, 20/2, 204, 204/1, 204/2, 246, 246/2. ZKP člen 3, 3/2, 358, 358-3, 364, 364/7, 371, 371/2, 387, 394, 394/1. OZ člen 131, 131/1.
kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva - sprememba sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - izrek oprostilne sodbe - in dubio pro reo - premoženjskopravni zahtevek - obrazloženost sodbe - obrazloženost odločbe o premoženjskopravnem zahtevku - povrnitev premoženjske škode - civilnopravna obveznost - odločanje o civilnopravni pravici - razveljavitev sodbe - beneficium cohaesionis - sostorilstvo
Sodišče je v obrazložitvi odločbe o premoženjskopravnih zahtevkih opredelilo višino utrpljene premoženjske škode oškodovancev, v celoti pa je umanjkala obrazložitev relevantnih civilnopravnih določb in njihova uporaba glede na ugotovljen konkretni dejanski stan. Niso namreč navedene določbe OZ, ki predstavljajo civilnopravni temelj obveznosti povrnitve škode kot tudi ne obveznosti nerazdelnega plačila, kakor izhaja iz izreka sodbe. Obrazložitev zato ne dosega standarda obrazložitve, kot ga je na podlagi 22. člena Ustave utemeljilo Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi. Izpodbijana sodba zato ne vsebuje razlogov o pravnih vprašanjih glede presoje premoženjskopravnih zahtevkov, zato je izkazana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi z 22. členom Ustave in sedmim odstavkom 364. člena ZKP. Navedena kršitev je očitno vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je zaradi neobrazloženosti v tem delu ni mogoče preizkusiti.
rubež premičnin - ustavitev izvršbe - začetek stečaja - zapisnik o rubežu
Zapisnik izvršitelja o rubežu je v spisu, upnik pa prilaga izpisek iz registra. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa na podlagi prve točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 97, 97/2-3, 357. ZFPPIPP-H člen 112, 137, 137/2.
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - izterjava terjatev stečajnega dolžnika - soglasje stečajnega sodišča za izplačilo - plačilo pravdnih stroškov - plačilo sodne takse - položaj in pristojnosti upravitelja - odškodninska odgovornost upravitelja - oprava dejanja
Ob odločanju o soglasju k plačilu pravdnih stroškov, ki bili stečajnemu dolžniku s pravnomočno odločbo naloženi v plačilo, sodišče ne presoja potrebnosti in utemeljenosti pravdnega postopka, v katerem so ti stroški nastali. Smiselno enako velja glede obveznosti plačila sodne takse v postopku, v katerem je stečajni dolžnik zavezanec za njeno plačilo. Presoja sodišče v zvezi s soglasjem k plačilu teh stroškov (to je stroškov pravdnega postopka) je zato osredotočena na ugotovitev, da so bili stroški stečajnemu dolžniku s pravnomočnim sklepom v ugotovljeni višini naloženi v plačilo. Glede sodne takse pa je podlaga za soglasje k izplačilu ugotovitev, da je stečajni dolžnik opravil dejanje v sodnem postopku, zaradi katerega je zavezanec za plačilo predpisane sodne takse.