pravdni postopek za plačilo odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - fizično nasilje - partnersko nasilje - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - prenizka odškodnina - načelo objektivizacije odškodnine - načelo induvidualizacije odškodnine - obseg škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - strah - razžalitev dobrega imena in časti - zmanjšanje življenjske aktivnosti - celovita dokazna ocena - očitna pisna pomota sodišča - poprava sodbe
Odškodnina za nepremoženjsko škodo je namenjena zadoščenju oškodovanca, ne pa kaznovanju povzročitelja škode. Višina odškodnine je odvisna od obsega škode in trpljenja, ki je zadelo oškodovanca, upoštevaje tudi primerljive odškodnine, ki jih sodišča prisojajo v podobnih primerih.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - poškodbena posledica - abstraktna ogrozitev - bistveni vpliv na razvoj otroka - družinski član osebe, nad katero je bilo izvršeno nasilje - huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe - ogroženost otroka - otrok kot oškodovanec - opis kaznivega dejanja - nasilje nad zakoncem - spravljanje v podrejen položaj - intenzivnost nasilja - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje
Očitano kaznivo dejanje je abstraktno ogrozitveno. To pomeni, da se ne zahteva nastop poškodbene posledice (na primer, da ravnanje škodi otrokovemu razvoju) in tudi ne konkretna nevarnost v smislu, da je storilec z ravnanji povzročil nevarnost za otrokov razvoj. Zadošča, da bi storilčevo ravnanje lahko vplivalo na otrokov razvoj. Zakonski znak hude kršitve dolžnosti izpolnjuje tudi ravnanje storilca, ki izvrši kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. členu KZ-1 nad polnoletnim družinskim članom vpričo otroka, če je nasilje nad družinskim članom pri otroku povzročilo posledice (na primer prestrašenost, poslabšanje učnega uspeha), ki kažejo, da bi bil lahko ogrožen njegov razvoj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075391
ZNP-1 člen 42, 108. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 159.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - postopek za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - opustitev vročitve - pravica stranke do izjave - odvzeta možnost obravnavanja
Res ima mnenje CSD v postopkih, v katerih gre za varstvo koristi otrok, posebno težo; navedbe CSD v mnenju in drugih pisanjih se tako štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Vendar navedeno ne odvezuje sodišča, da strankam omogoči seznanitev s takim mnenjem in jima da možnost, da se o njem izjavita.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - izpolnjenost procesnih predpostavk za tožbo - dopolnitev vloge
Pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih uvrstimo med socialne pravice, je zahtevana večja aktivnost uradne osebe. Če toženec ne bi vedel določno, na katere operativne posege se vse nanaša tožničina zahteva, bi jo moral v okviru načela zaslišanja opozoriti, kaj vse v skladu s strokovnimi kriteriji predstavlja termin "nadaljnje zdravljenje".
Toženec ne more morebitno neustrezno opredelitev termina "nadaljnjega zdravljenja", sklicujoč se na strokovne standarde in kriterije, prevaliti na tožnico, ki je laik. Slednje vprašanje je povsem strokovne narave in bi moral v primeru kakršnegakoli dvoma, kaj vse nadaljnje zdravljenje, ki ga je tožnica opredelila v vlogi, obsega, v ugotovitvenem postopku razčistiti s tožnico. Pritožbeno zatrjevanje, da toženec ni nikdar vsebinsko oporekal zahtevku za odobritev spornega posega v tujini, ni razvidno ne iz predsodnega postopka, kot tudi ne iz izvedenega dokaznega postopka.
stroški izvedenca - odmera stroškov - sklep o popravi - nerelevantne pritožbene navedbe - neupoštevne navedbe - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje o popravi niso pravno relevantne pritožbene navedbe predlagateljev, s katerimi izražata nestrinjanje z izdelanim izvedenskih mnenjem. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o popravi sklepa o odmeri stroškov izvedencu z dne 1. 8. 2023. Tega pa predlagatelja konkretizirano niti ne izpodbijata.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00072018
ZPP člen 181. ZKP člen 23.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ugotovitvena tožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - izkazanost pravnega interesa - kazenski postopek - tek kazenskega postopka - načelo prirejenosti postopkov - pravne posledice nične pogodbe - razmerje med odškodninskim in kondikcijskim zahtevkom - zastaranje
Ugotavljanje izpolnitve znakov kaznivega dejanja v kazenskem postopku je neodvisno od teka pravdnega postopka. Slednje pravilno povzame tudi sodišče prve stopnje na podlagi sodbe VSRS I Ips 153/2009 z dne 27. 8. 2009. Ni bistveno, da se citirana sodba nanaša na kaznivo dejanje goljufije, ampak navedeni razlogi, da ima ničnost pogodbe neposredne pravne posledice samo v civilnem razmerju med pogodbenima strankama, kar pa ne vpliva na dejstva o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Za odločitev o konkretni zadevi je zato nepomembno, zaradi katerega kaznivega dejanja je bila zoper tožnika uvedena preiskava.
rubež premičnin - ustavitev izvršbe - začetek stečaja - zapisnik o rubežu
Zapisnik izvršitelja o rubežu je v spisu, upnik pa prilaga izpisek iz registra. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa na podlagi prve točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - potrdilo o plačilu sodne takse - podatki o prometu na transakcijskem računu
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep ravno na podlagi vpogleda v svoje evidence plačil. Na dolžniku je dokazno breme, da to ugotovitev izpodbije. Za odločilno navedbo o zrušenem računalniškem sistemu in spletni banki ni predložil nobenega dokaza. Tudi ni pojasnil zakaj potrdila o plačilu ali izpiska prometa na TRR ne bi mogel dobiti na banki in ga predložiti sodišču, če je plačal prek spletne banke.
pogoji za prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
ZPP v 3. točki prvega odstavka 206. člena določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je s sprejemom novega DZ postopek odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen s postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Da tak postopek teče, pritožnik niti ne zanika. Glede na določbo 206. člena ZPP je v primeru, ko se tovrstni postopek zoper stranko pravdnega postopka uvede, prekinitev postopka obvezna. Zato je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna.
ZPlaSSIED člen 132, 132/3,136, 136/4, 137. OZ-UPB1 člen 153.
plačilni promet pravnih oseb - odgovornost banke za vlogo, izplačano tretji osebi - odgovornost imetnika tekočega računa
Če so dodatne storitve ponujene opcijsko (proti plačilu), ponudnik plačilnega prometa pa omogoča poslovanje tudi brez dodatnih storitev, ni mogoče govoriti o hudi malomarnosti tožeče stranke (kršitvi Splošnih pogojev) zgolj zato, ker teh dodatnih storitev ni uporabila.
postopek osebnega stečaja - izločitvena pravica - skupno premoženje zakoncev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca
V skladu s tretjim odstavkom 83. člena DZ v postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena (tj. uveljavljal, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice). Po stališču pravne teorije je DZ uzakonil pravno domnevo, da stečajni upravitelj šteje, da je zakonec prijavil izločitveno pravico v višini polovičnega solastninskega deleža. Vendar po prepričanju pritožbenega sodišča določba 83. člena DZ v okoliščinah konkretnega primera ni uporabljiva. Upraviteljica je namreč prijavljeno izločitveno pravico prerekala, ker po njeni oceni nepremičnine glede na datum nakupa in datum sklenitve zakonske zveze ne predstavljajo skupnega premoženja stečajnega dolžnika in izločitvene upnice, ampak predstavljajo (pred sklenitvijo zakonske zveze pridobljeno) posebno premoženje stečajnega dolžnika, ki je tudi zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin. Morebitna vlaganja v posebno premoženje dolžnika pa po SPZ tudi ne dajejo podlage za pridobitev solastninske pravice.
skupno premoženje bivših zakoncev - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - neobrazložen odgovor na tožbo
Ker odgovor na tožbo ni obrazložen, se po 278. členu ZPP šteje, da ni vložen. Toženec je bil na to posledico opozorjen v pozivu na odgovor na tožbo, pa ni izkoristil možnosti prerekanja tožbenih navedb, zato se vzpostavlja absolutna domneva, da priznava trditve, s katerimi tožnica utemeljuje tožbeni zahtevek. Priznana dejstva se ne dokazujejo (214. člen ZPP).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - lastništvo stanovanja - sodni spor - dohodki v prihodnosti - bodoče negotovo dejstvo - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse
Pri odločanju o oprostitvi se upošteva tudi pričakovano materialno stanje stranke v prihodnosti, to je do konca postopka, v katerem se odloča o oprostitvi (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Zakon sicer ne pove, s kolikšno stopnjo prepričanja mora sodišče oceniti verjetnost bodočih prihodkov stranke, a po mnenju pritožbenega sodišča zadostuje, da dejanske okoliščine primera v zvezi s premoženjskim stanjem stranke ne vzbujajo razumnega dvoma, da bo stranka v bodoče prejela dohodke, ki ji bodo omogočile plačilo sodne takse. Takšne okoliščine v obravnavanem primeru niso podane. Že dejstvo, da glede lastništva stanovanja, ki predstavlja edino premoženje tožene stranke, iz katerega bi lahko plačala sodno takso, poteka sodni spor, vzbuja razumen dvom v zaključek, "da se bodo v stečajno maso v roku 12 mesecev natekla zadostna sredstva za poplačilo sodne takse".
ZST-1 ureja situacijo, ko stranka, ki predlaga oprostitev, naknadno pridobi premoženje, iz katerega bi lahko plačala tudi sodno takso, katere plačila je bila oproščena. Sodišče lahko med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks kadarkoli razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati in pri tem odloči, da naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena (tretji odstavek 13. člena ZST-1. Plačilo (oproščene) takse je mogoče stranki naknadno naložiti celo brez razveljavitve sklepa o oprostitvi. Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks s sodno odločbo, v postopku delno uspe in na podlagi izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse (četrti odstavek 15. člena ZST-1).
URS člen 22. KZ-1 člen 20, 20/2, 204, 204/1, 204/2, 246, 246/2. ZKP člen 3, 3/2, 358, 358-3, 364, 364/7, 371, 371/2, 387, 394, 394/1. OZ člen 131, 131/1.
kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva - sprememba sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - izrek oprostilne sodbe - in dubio pro reo - premoženjskopravni zahtevek - obrazloženost sodbe - obrazloženost odločbe o premoženjskopravnem zahtevku - povrnitev premoženjske škode - civilnopravna obveznost - odločanje o civilnopravni pravici - razveljavitev sodbe - beneficium cohaesionis - sostorilstvo
Sodišče je v obrazložitvi odločbe o premoženjskopravnih zahtevkih opredelilo višino utrpljene premoženjske škode oškodovancev, v celoti pa je umanjkala obrazložitev relevantnih civilnopravnih določb in njihova uporaba glede na ugotovljen konkretni dejanski stan. Niso namreč navedene določbe OZ, ki predstavljajo civilnopravni temelj obveznosti povrnitve škode kot tudi ne obveznosti nerazdelnega plačila, kakor izhaja iz izreka sodbe. Obrazložitev zato ne dosega standarda obrazložitve, kot ga je na podlagi 22. člena Ustave utemeljilo Ustavno sodišče v zgoraj citirani odločbi. Izpodbijana sodba zato ne vsebuje razlogov o pravnih vprašanjih glede presoje premoženjskopravnih zahtevkov, zato je izkazana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP v zvezi z 22. členom Ustave in sedmim odstavkom 364. člena ZKP. Navedena kršitev je očitno vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je zaradi neobrazloženosti v tem delu ni mogoče preizkusiti.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - pravdni postopek - poziv k dopolnitvi tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - vročitev s fikcijo - iztek roka za dvig pisanja na soboto
V primeru, ko se postopek začne z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se po dolžnikovem ugovoru nadaljuje v pravdnem postopku, je kot procesno gradivo pravdnega spisa potrebno upoštevati tudi celotno procesno gradivo iz izvršilnega postopka. Ni pomembno, v kateri vlogi stranka dopolni svoje navedbe o obstoju (in utemeljenosti) tožbenega zahtevka.
Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, ker se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP četrti odstavek 111. člena ZPP ne upošteva. Takšna razlaga je v skladu z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015 in od tedaj dalje ustaljeno sodno prakso.
vročanje pravni osebi - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - poslovni naslov - sprememba naslova - seznanitev s podatki - podatki AJPES
Sprememba podatkov o poslovnem naslovu, ki jo je tožnica sporočila AJPES-u, na pravilnost vročitve nima nobenega vpliva, saj sodišče z navedeno spremembo poslovnega naslova tožeče stranke ob vročanju sklepa ni bilo seznanjeno in tudi ni moglo biti seznanjeno.
Objekt kazenskopravnega varstva po 196. členu KZ-1 so namreč temeljne pravice delavcev, ki izhajajo iz delovnega razmerja, med njih spada tudi pravica do regresa za letni dopust, ki v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom 132. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) zapade v plačilo vsako leto 1. 7. oziroma izjemoma najkasneje 1. 11. Storilec kaznivega dejanja tako krši pravico delavca v skladu z delovnopravnimi predpisi, kar glede na časovno opredelitev kaznivega dejanja pomeni, da jo je v tem času kršil v obdobju najmanj dveh let.
stroški upravnega postopka - postopek začet na zahtevo stranke
V tej zadevi se je postopek začel na predlog stranke, torej tožnika. V postopku s pritožbo, vloženo zoper prvostopenjsko odločbo upravnega organa, je tožnik uspel. Kljub uspehu pa ni upravičen do povračila stroškov, nastalih v upravnem postopku, saj za to ni pravne podlage. Kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje, ZUP v prvem odstavku 113. člena določa, da stroški, ki nastanejo stranki med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V konkretni zadevi gredo stroški torej v breme tožnika. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse, pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje. Za odločanje o stroških v primeru, ko odloča drugostopenjski organ, ni določenih drugačnih pravil, kot pri odločanju veljajo na prvi stopnji.
V zvezi z vsebino naročilnice, s katero je tožena stranka naročila tožeči stranki izvajanje gradbenih del na objektu, je tožeča stranka pojasnila, da sta pogodbenika želela, da pisni zapis, ki sta ga ustvarila, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same. Med pogodbenikoma velja zato pogodba z dejansko hoteno vsebino, torej da je tožena stranka najela delavce tožeče stranke.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - podaljšanje ukrepa - načelo izbire milejšega ukrepa - nadzorovana obravnava
Izvedenka psihiatrinja A. A. je v mnenju, ki je povzeto v omenjenem sklepu sodišča, zaključila, da potrebuje udeleženec zdravljenje z zdravili na varovanem oddelku za obdobje enega meseca, da zaradi akutnega psihotičnega doživljanja in nekritičnosti druge oblike zdravljenja niso mogoče in da predvideva, da se bo v obdobju enega meseca udeleženčevo stanje toliko izboljšalo, da bo lahko nadaljeval z zdravljenjem na odprtem oddelku.
V tem postopku je prvostopenjsko sodišče s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B. ugotovilo, da se predvidevanje omenjene izvedenke ni uresničilo, da ima udeleženec kljub dosedanjemu zdravljenju še vedno popolno zabrisano realitetno kontrolo, da ob še vedno prisotnih psihotičnih doživljanjih obstaja ob odpustu iz psihiatrične bolnišnice nenehna nevarnost heteroagresivnih dejanj, ogrožanja drugih oseb in povzročitve hude premoženjske škode in da navedenih ogrožanj ni mogoče izključiti z drugimi oblikami zdravljenja. Vsi pogoji za zadržanje oziroma za nujno potrebno nadaljevanje zdravljenja udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom še vedno obstoje, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za podaljšanje zadržanja, v skladu z mnenjem omenjenega izvedenca psihiatra.