ZPP člen 365-2, 366. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 40/6, 42, 179.
dovolitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje - stroški postopka - postopek za dovolitev nujne poti - nujna pot - določitev nujne poti - priklop na javno kanalizacijsko omrežje
Neutemeljene so pritožbene navedbe predlagateljev, da je sodišče prve stopnje odmerjene priglašene stroške nasprotnih udeležencev nepravilno naložilo predlagateljema, ker je bil postopek dejansko nepotreben. Po 179. členu ZNP-1 stroške postopka za določitev nujne poti namreč krije predlagatelj. Sodišče prve stopnje je predlogu predlagateljev ugodilo in dovolilo nujno komunalno pot preko nepremičnin nasprotnih udeležencev v korist njunih nepremičnin za potrebe priklopa kanalizacije na kanalizacijsko omrežje (določbe 88. do 91. člena SPZ in 175. do 178. člena ZNP-1), zato ne držijo pritožbene navedbe, da postopek dejansko ni bil potreben oziroma predstavlja nagajanje nasprotnih udeležencev predlagateljema. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo po izvedenem dokaznem postopku - sprejelo je izvedensko mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo in njegovo pisno dopolnitev, opravilo dva naroka pri sodišču (21. 9. 2022 in 3. 7. 2023) in narok ter ogled na kraju samem 20. 10. 2022 in zaslišalo četrtega nasprotnega udeleženca. Stroški izdelave izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, ogleda na kraju samem in narokov za glavno obravnavo so bili glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča potrebni stroški. Same odmere stroškov pa predlagatelja konkretno niti ne izpodbijata.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je utemeljen sum bil pravnomočno ugotovljen, saj je z zavrnitvijo ugovora zoper obtožnico le-ta postala pravnomočna. V takem primeru je mogoče utemeljen sum ovreči le, če se izkažejo nova dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na presojo o obstoju utemeljenega suma, takšna dejstva pa se v obravnavani zadevi po pravnomočnosti obtožnice niso izkazala.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme upnika - trditveno in dokazno breme dolžnika
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da sicer ni zanikal pravnega razmerja z upnikom, izdanemu sklepu o izvršbi pa je nasprotoval zaradi dvoma v to, ali je upnik res opravil storitve popravila, ki jih je obračunal z računom, na podlagi katerega je predlagal izvršbo. Trditveno in dokazno breme o tem, da je izvedel obračunane storitve, nosi upnik. Upnik je v predlogu za izvršbo le na kratko označil podlago terjatev, katerih plačilo zahteva (popravilo vozila), vendar (glede na naravo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine) ni podal nobenih konkretnih navedb o dejstvih, na katerih temelji njegov zahtevek, prav tako ni predlagal nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je upravičen do (popolnega) plačila svojih terjatev. Od dolžnika zato ni mogoče zahtevati, da bi, da bi se njegov ugovor štel za obrazložen, podal podrobnejše navedbe o tem, zakaj naj terjatev upnika ne bi obstajala, in jih tudi dokazno podprl. V takem primeru torej dolžniku ni mogoče naložiti trditvenega in dokaznega bremena, kot se, izhajajoč iz sklepa Vrhovnega sodišča RS III Ips 117/2005, zavzema upnik. Šele ko bo (v nadaljnjem pravdnem postopku) upnik podal ustrezne navedbe in dokaze v utemeljitev svojega zahtevka (tj. v zvezi z izvedbo obračunanih storitev popravila dolžnikovega avtomobila), bo dolžniku omogočeno, da se o obstoju in višini terjatev določno izjavi in, če upnikovim navedbam nasprotuje, poda lastne trditve o dejstvih v zvezi z obstojem in višino terjatev in dokaze, s katerimi izpodbija upnikove trditve in dokaze. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu (v obravnavani zadevi torej upnika), prevali procesno dokazno breme na drugo stranko (dolžnika), ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Enotno stališče sodne prakse je, da je ugovor krajevne pristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi tega sklepa, prepozen. Izjema od navedenega pravila velja le v primerih, ko zaradi omejenih možnosti podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine, stranke ob vložitvi predloga za izvršbo in izdaji sklepa o izvršbi še niso seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00072279
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-1, 383, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - kvalifikatorna okoliščina - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - izrek oprostilne sodbe
Namen pridobitve premoženjske koristi je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja naveden, tožilka je tudi obrazložila, zakaj meni, da je obtoženec obravnavano dejanje storil z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Toda merodajen je le opis kaznivega dejanja v obtožbi, ki se nato v primeru obsodilne sodbe prelije v izrek sodbe. Ta znak v konkretnem opisu kaznivega dejanja pa ni bil z ničemer konkretiziran.
dedovanje - vozilo v lasti več oseb - registracija motornega vozila - določitev osebe - soglasje solastnikov - odpoved dediščini v korist sodediča - dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - sprejem dednega deleža in sočasni odstop dednega deleža sodediču - razglasitev dedičev
Prvi odstavek 28. člena ZMV-1 določa, da se, če je v lasti več oseb, vozilo registrira na osebo, ki jo določijo vsi solastniki s pisnim soglasjem. A contrario to pomeni, da v prometno dovoljenje ni mogoče vpisati več lastnikov, četudi je vozilo v solastnini ali skupni lastnini.
A. A. se je odpovedala dediščini v korist sodediča B. A., kar se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD), s tem pa odstopnik ohranja položaj dediča. Sodišče prve stopnje bi zato moralo za dedinjo razglasiti tudi A. A.
napotitveni sklep v zapuščinskem postopku - spor o uporabi prava - spor o dejstvih
Sodišče mora po določbah 210. in 212. člena ZD ob izdaji napotitvenega sklepa posamezne dediče napotiti na pravdo glede vseh spornih dejstev oziroma pravnih vprašanj, ki se prilegajo tema dvema določbama, in sicer po stanju ob izdaji napotitvenega sklepa.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - res iudicata - neupravičen izostanek z dela - pravica do zagovora - utemeljenost odpovednega razloga - odobritev letnega dopusta - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka za čas po 19. 1. 2022 dolžna tožniku priznati delovno razmerje s pripadajočimi pravicami in mu plačati denarno povračilo iz 118. člena ZDR-1 nad zneskom 2.338,38 EUR. Zoper ta del sodbe se tožnik ni pritožil, zato je postal pravnomočen. Ker je sodišče prve stopnje o tem tožbenem zahtevku v ponovljenem sojenju ponovno odločilo, je storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (res iudicata), na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Bistvenega pomena je, da je ob upoštevanju ugotovitev, ki izhajajo iz predhodne obrazložitve sodbe (tako izpovedb prič, neobstoja obrazca o odobritvi dopusta …), tudi po presoji pritožbenega sodišča prepričljivejši zaključek, da tožniku dopust ni bil odobren.
izbira krajevne pristojnosti - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - pristojnost v sporih iz zavarovalnih razmerij - pristojnost po prebivališču oz. sedežu tožeče stranke - splošna krajevna pristojnost - nezgodno zavarovanje - izbirna krajevna pristojnost
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da tožnik s tožbo od toženke uveljavlja dva samostojna zahtevka, ki temeljita na različnih dejanskih in pravnih podlagah, zato vrednost spora ne more biti seštevek obeh zahtevkov, ampak se vrednost spornega predmeta ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se namreč zahtevek za plačilo odškodnine presoja po pravilih o povračilu premoženjske in nepremoženjske škode, zahtevek za plačilo zavarovalnine po polici nezgodnega in življenjskega zavarovanja pa se presoja na podlagi pogodbenega razmerja med pravdnima strankama. Iz navedenega izhaja, da so tudi dejstva, pomembna za odločitev o vsakem od njiju, (vsaj deloma) različna, zahtevka pa tudi sicer nista povezana tako, da bi eden predstavljal pravno logično izpeljavo drugega.
Utemeljena pa je pritožba v delu, da bi sodišče prve stopnje moralo zadevo glede zahtevka za plačilo zavarovalnine (druga točka tožbenega zahtevka) odstopiti Okrajnemu sodišču v Velenju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (namesto Okrajnemu sodišču v Mariboru). Tožnik je namreč s tem, ko je tožbo vložil pri Okrožnemu sodišču v Celju, izbral krajevno pristojnost z okrožja Okrožnega sodišča v Celju, kamor spada tudi Okrajno sodišča v Velenju.
Tožnik v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da je dopis z dne 7. 4. 2021 poslal Državnemu odvetništvu RS. Ker tožnik ni izkazal, da je bil dopis z dne 7. 4. 2021, v zvezi s katerim je tožnik dokazoval podajo predloga za mirno rešitev spora, poslan Dravnemu odvetništvu RS, je že iz tega razloga pravilen zaključek sodišča prve stopje, da tožnik ni izkazal, da bi pred državnim odvetništvom RS sprožil poskus mirne rešitve spora. Tudi sicer pa ta tožnikov dopis po vsebini ne predstavlja predloga za mirno rešitev konkretnega spora, v zvezi s katerim je bila vložena tožba v obravnavani zadevi.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - poškodbena posledica - abstraktna ogrozitev - bistveni vpliv na razvoj otroka - družinski član osebe, nad katero je bilo izvršeno nasilje - huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe - ogroženost otroka - otrok kot oškodovanec - opis kaznivega dejanja - nasilje nad zakoncem - spravljanje v podrejen položaj - intenzivnost nasilja - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje
Očitano kaznivo dejanje je abstraktno ogrozitveno. To pomeni, da se ne zahteva nastop poškodbene posledice (na primer, da ravnanje škodi otrokovemu razvoju) in tudi ne konkretna nevarnost v smislu, da je storilec z ravnanji povzročil nevarnost za otrokov razvoj. Zadošča, da bi storilčevo ravnanje lahko vplivalo na otrokov razvoj. Zakonski znak hude kršitve dolžnosti izpolnjuje tudi ravnanje storilca, ki izvrši kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. členu KZ-1 nad polnoletnim družinskim članom vpričo otroka, če je nasilje nad družinskim članom pri otroku povzročilo posledice (na primer prestrašenost, poslabšanje učnega uspeha), ki kažejo, da bi bil lahko ogrožen njegov razvoj.
postopek osebnega stečaja - izločitvena pravica - skupno premoženje zakoncev - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca
V skladu s tretjim odstavkom 83. člena DZ v postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena (tj. uveljavljal, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice). Po stališču pravne teorije je DZ uzakonil pravno domnevo, da stečajni upravitelj šteje, da je zakonec prijavil izločitveno pravico v višini polovičnega solastninskega deleža. Vendar po prepričanju pritožbenega sodišča določba 83. člena DZ v okoliščinah konkretnega primera ni uporabljiva. Upraviteljica je namreč prijavljeno izločitveno pravico prerekala, ker po njeni oceni nepremičnine glede na datum nakupa in datum sklenitve zakonske zveze ne predstavljajo skupnega premoženja stečajnega dolžnika in izločitvene upnice, ampak predstavljajo (pred sklenitvijo zakonske zveze pridobljeno) posebno premoženje stečajnega dolžnika, ki je tudi zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin. Morebitna vlaganja v posebno premoženje dolžnika pa po SPZ tudi ne dajejo podlage za pridobitev solastninske pravice.
Stališče sodišča prve stopnje, da pri izvršbi z rubežem terjatve ni vsebinsko presojalo obstoja terjatve, da ni vsebinsko odločalo o njej in da je upnik s prenosom terjatve pridobil zgolj procesno aktivno legitimacijo za uveljavljanje zarubljenih terjatev, sicer drži. Vendar to ne spremeni, da bi moralo sodišče presoditi ali je upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom zarubil dolžnikove terjatve do njegovih 35 dolžnikov in na njih pridobil zastavno pravico, ki se v stečajnem postopku odraža kot ločitvena pravica. Teh dejstev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
pravdni postopek za plačilo odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - fizično nasilje - partnersko nasilje - višina denarne odškodnine - pravična denarna odškodnina - prenizka odškodnina - načelo objektivizacije odškodnine - načelo induvidualizacije odškodnine - obseg škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - strah - razžalitev dobrega imena in časti - zmanjšanje življenjske aktivnosti - celovita dokazna ocena - očitna pisna pomota sodišča - poprava sodbe
Odškodnina za nepremoženjsko škodo je namenjena zadoščenju oškodovanca, ne pa kaznovanju povzročitelja škode. Višina odškodnine je odvisna od obsega škode in trpljenja, ki je zadelo oškodovanca, upoštevaje tudi primerljive odškodnine, ki jih sodišča prisojajo v podobnih primerih.
stroški izvedenca - odmera stroškov - sklep o popravi - nerelevantne pritožbene navedbe - neupoštevne navedbe - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje o popravi niso pravno relevantne pritožbene navedbe predlagateljev, s katerimi izražata nestrinjanje z izdelanim izvedenskih mnenjem. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o popravi sklepa o odmeri stroškov izvedencu z dne 1. 8. 2023. Tega pa predlagatelja konkretizirano niti ne izpodbijata.
pravno nasledstvo izbrisane družbe - likvidacija banke - delniška družba (d. d.) - singularno pravno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - dolžna skrbnost stranke
Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ne obrazloži, od kod naj bi izhajalo, da družbeniki kapitalskih družb po njihovem prenehanju niso univerzalni pravni nasledniki, ob tem, da sam ni navedel nobene podlage, po kateri naj bi bilo drugače. Tudi pritožbenemu sodišču, enako kot sodišču prve stopnje, ta ni znana. ZGD-1 v 7. členu določa, da družbe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Nadalje je določeno, da zakon določa, kdaj in kako poleg družbe odgovarjajo tudi družbeniki. Nikjer ni določeno, da bi delničar odgovarjal kot univerzalni pravni naslednik likvidirane delniške družbe in je pritožniku nemogoče odgovoriti drugače, bolj konkretno. Kadar gre za univerzalno pravno pravno nasledstvo (npr. ob statusnih preoblikovanjih), je le-to urejeno. Kadar pa univerzalnega naslednika družbe ni, to ni in tudi ne more biti urejeno.
ZPlaSSIED člen 132, 132/3,136, 136/4, 137. OZ-UPB1 člen 153.
plačilni promet pravnih oseb - odgovornost banke za vlogo, izplačano tretji osebi - odgovornost imetnika tekočega računa
Če so dodatne storitve ponujene opcijsko (proti plačilu), ponudnik plačilnega prometa pa omogoča poslovanje tudi brez dodatnih storitev, ni mogoče govoriti o hudi malomarnosti tožeče stranke (kršitvi Splošnih pogojev) zgolj zato, ker teh dodatnih storitev ni uporabila.
V zvezi z vsebino naročilnice, s katero je tožena stranka naročila tožeči stranki izvajanje gradbenih del na objektu, je tožeča stranka pojasnila, da sta pogodbenika želela, da pisni zapis, ki sta ga ustvarila, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same. Med pogodbenikoma velja zato pogodba z dejansko hoteno vsebino, torej da je tožena stranka najela delavce tožeče stranke.
Tožeča stranka se je sklicevala na dve podlagi, od katerih je odvisna odločitev o temelju zahtevka, pri čemer je tudi trditve o nepravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti temeljila na dveh sklopih trditev. Ker je s pritožbenimi navedbami uspela omajati zaključke prvostopnega sodišča glede pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti v celoti, ne da bi izpodbijala zaključke o neobstoječi zdravniški napaki, je bilo potrebno razveljaviti sodbo v celoti, saj za zaključek o odškodninski odgovornosti tožene stranke zadošča že ugotovljena odgovornost po eni od dveh zatrjevanih podlag.
vročanje pravni osebi - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - poslovni naslov - sprememba naslova - seznanitev s podatki - podatki AJPES
Sprememba podatkov o poslovnem naslovu, ki jo je tožnica sporočila AJPES-u, na pravilnost vročitve nima nobenega vpliva, saj sodišče z navedeno spremembo poslovnega naslova tožeče stranke ob vročanju sklepa ni bilo seznanjeno in tudi ni moglo biti seznanjeno.