Ker izvedeniški organi niso razpolagali z opisom dela, torej s pogoji tožnikovega dela, niti niso ugotavljali, ali je bil zmožen opravljati kakšno drugo ustrezno delo obrtnika - video - SAT, ni bilo popolno ugotovljeno dejansko stanje.
ZPPSL člen 149, 149/2, 152, 152/1, 149, 149/2, 152, 152/1. ZPP člen 344, 344/3, 344, 344/3.
stečaj - prodaja stvari - pogodba
Sklep stečajnega senata o drugačnem načinu prodaje premoženja stečajnega dolžnika (z neposredno pogodbo) ne ustvarja nobenih pravnih učinkov za potencialnega kupca tega premoženja (čeprav je v izreku sklepa naveden), zato njegova pritožba zoper ta sklep ni dovoljena.
Sodišče je zavarovanje s predhodno odredbo v zavarovanje upnikove terjatve med drugim odredilo tudi rubež dolžnikovega deleža v družbi T d.o.o., kot je to predlagal upnik. Rubež deleža družbenika v družbi pa opravi sodišče s sklepom tako, da družbeniku prepove razpolagati z njegovim deležem. Dolžnik očitno napačno sklep razume kot novo obliko zavarovanja terjatve, za katero bi moral biti tudi ustrezen predlog upnika, vendar pa gre le za realizacijo predhodne odredbe. Z rubežem deleža družbenika v družbi pridobi upnik na njem zastavno pravico, katere vpis v sodni register odredi sodišče. To je sodišče storilo s tč. 2 izreka. Po svoji vsebini ta del izreka sklepa predstavlja odredbo, zoper katero pa ni pravnega sredstva. Pritožba dolžnika je torej v tem delu nedovoljena.
delovna uspešnost - zahteva za varstvo pravic - ocena delovne uspešnosti
Pravočasna zahteva za varstvo pravic pri delodajalcu v zvezi z obračunom in izplačilom delovne uspešnosti, je procesna predpostavka za sodno varstvo. Ko sodišče odloča o plačilu dodatka za delovno uspešnost, presoja realnost ocene delovne uspešnosti delavke, ki jo je podal predstojnik, ne more pa samo postavljati kriterijev za presojo ustreznosti tožničinega dela.
ZPP (1977) člen 190, 190/2, 373, 373-4, 190, 190/2, 373, 373-4. ZDR člen 36f. SKPG člen 44, 44-3.
odpravnina trajno presežnega delavca
Trajno presežni delavec, ki mu delodajalec dokupi delovno dobo, ni upravičen do izplačila razlike med zneskom za dokup delovne dobe in zneskom odpravnine, ki bi mu pripadala kot trajno presežnemu delavcu. Če pa bi delavcu delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve, bi bil upravičen do razlike med zneskom za dokup in zneskom odpravnine, ki bi mu šla ob upokojitvi.
postopek za ureditev meje - pravnomočno razsojena stvar - ne bis in idem
Ne more ena od strank ignorirati sklenjene sodne poravnave s svojimi ravnanji na primer tako, da uniči, prestavi mejna znamenja in nato zahteva ureditev meje. To ne bi bil nov mejni spor, ampak poskus oživitve spora, ki je bil že pravnomočno končan. Tak predlog je zato nedovoljen (načelo ne bis in idem) in ga je sodišče dolžno zavreči. Tista stranka, ki je spoštovala sklenjeno sodno poravnavo, ima možnost oziroma pravico naperiti zoper stranko, ki je poravnavo kršila tako, da je uničila, poškodovala ali premestila mejna znamenja, tožbo z ustreznim dajatvenim zahtevkom.
Šteje se, da je stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, ni pa založila predujma za stroške izvedbe dokaza, umaknila predlog tega dokaza in zato ni dolžna naknadno založiti predujma za stroške izvedbe tega istega dokaza.
najemna pogodba za poslovni prostor - najemnina - stvarna napaka - razdrtje najemne pogodbe - pasivna legitimacija - najemno razmerje - pooblaščenec
Ob pravilnih ugotovitvah o obstoju najemne pogodbe med tožnikom in drugim tožencem je prvostopno sodišče nepravilno sklepalo, da je prvi toženec v zvezi z najemno pogodbo nastopal v svojem imenu in da je zato tudi on pasivno legitimiran za vrnitev najemnine zaradi razdrtja pogodbe. Kot pooblaščenec drugega toženca ni bil stranka najemnega razmerja.
Mejni spor ni tipičen nepravdni postopek, ampak sodi med tiste nepravdne postopke, ki po svoji pravni naravi bolj sodijo v pravdni postopek, vendar pa so iz posebnih razlogov odkazani v nepravdno sodstvo. V mejnem postopku nastopajo stranke kot nosilci nasprotujočih si koristi in zahtev (vsaka stranka zatrjuje svoj potek mejne črte), o katerih mora sodišče odločiti. Zato se v teh zadevah pojem udeleženca določa podobno kot v pravdnem postopku, torej na podlagi formalnega kriterija. Formalni kriterij pa je ustrezno procesno dejanje ene stranke, torej predlog za določitev meje. Na podlagi tega dejanja predlagatelja je druga stranka pritegnjena v postopek. Tako kot v drugih spornih nepravdnih zadevah, je tudi v postopku za ureditev meje pojem udeleženca čisto formalen in procesualen.
ZDPra člen 7, 7/1, 16, 16/1, 7, 7/1, 16, 16/1. ZPP člen 162, 162.
stroški postopka - stroški zastopanja
Stroški zastopanja Republike Slovenije po Državnem pravobranilstvu Republike Slovenije se v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Določba 162. člena ZPP v tem primeru ni uporabljiva, ker Republika Slovenija ni posamičen državni organ, temveč pravna oseba.
postopek za ureditev meje - stroški postopka - skupni stroški postopka
Pritožbena razlaga, da velja določilo 139. člena ZNP tudi za ostale stroške (stroške zastopanja), je napačna. Okoliščine, da sta nasprotna udeleženca že v odgovoru na predlog zatrjevala, da je predlog za sodno določitev meje brez potrebe, ker je meja dobro vidna, zamejničena in v celoti prepoznavna, da jo je geodetska uprava že 7.5.1963 določila po zidu in vrisala v naznanilni list, da je sodišče tudi uredilo mejo tako, kot je bila označena v skici in da je ugotovilo, da sta nasprotna udeleženca imela v posesti dvorišče preko dvajset let do navedene in ugotovljene mejne črte, izkazujejo, da je bila krivda za opravo mejnega postopka izključno na strani predlagatelejev, zato naj tudi sama nosita skupne stroške postopka.
Zakon o zemljiški knjigi daje aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe vsakomu, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je materialnopravnega razloga neveljavne vknjižbe oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. 88. čl. Zakona o denacionalizaciji je prepovedal le pravno-poslovno razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dožnost vrnitve. S tem, da je na podlagi 31. čl. Zakona o slovenski Akademiji znanosti in umetnosti tožena stranka, ki je bila vpisana v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah kot imetnica pravice uporabe, torej po vsebini pravice, ki je bila izenačena z lastninsko pravico, postala lastnica nepremičnin, ni prišlo do nebenega pravno-poslovnega razpolaganja, marveč le za pretvorbo ene vrste lastnine v drugo na podlagi zakona.
Vsak dedič zase je legitimiran za zahtevek za povečanje zapuščinske mase, ki je v korist vseh dedičev. Zato ni potrebno, da bi v sporu na aktivni strani sodeloval tudi drugi toženec (prav tako dedič po pokojni H.T.), na pasivni strani pa enotnega sosporništva (in tako tudi ne nujnega) med obema tožencema ni, saj drugi toženec s premoženjem, na katerega se nanaša tožbeni zahtevek, zaenkrat (dokler ni odločeno, da sporno premoženje spada v zapuščino) ni v nobeni pravnorelevantni zvezi. Z odločitvijo v obravnavani zadevi zato drugi toženec ne more biti v ničemer prizadet (eventualna ugoditev tožbenemu zahtevku bi mu bila v celoti v korist), zato ni nobenega razloga, da bi moral drugi toženec v postopku sodelovati na pasivni strani.
ZIZ člen 129, 133, 133/1, 133/3, 129, 133, 133/1, 133/3.
izvršba na plačo - sklep o izvršbi - ugovor - prenehanje delovnega razmerja - novi delodajalec
Ker dolžnik na dan izdaje sklepa o izvršbi ni bil več v delovnem razmerju, je sodišče dovolilo izvršbo z izvršilnim sredstvom (izvršba na plačo), ki ga ni bilo mogoče uveljaviti. Ker upnik ni predlagal drugega izvršilnega sredstva, na poziv pa v roku ni sporočil sodišču novega dolžnikovega delodajalca, je bilo treba ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in izvršbo ustaviti.
odškodnina za premoženjsko škodo - napake - protipravno ravnanje
Zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine je posledica zaključka, da ni bilo protipravnega ravnanja zdravnikov, saj so neutemeljeni očitki neustrezne operacijske metode, zavlačevanja z operacijo, napačnega postoperativnega zdravljenja in opustitve pojasnilne dolžnosti.