ZTPDR člen 58, 58/3. ZDR člen 89. ZDSS člen 22, 22/2, 23, 23/1. Kolektivna pogodba delavcev gostinstva in turizma Slovenije člen 32, 32/b-3, 32/č-3.
prenehanje delovnega razmerja - kršitev delovnih obveznosti - disciplinska kršitev - dejansko stanje - kvalifikatorne okoliščine
Sodišče, čeprav ni vezano na sam tožbeni zahtevek (1. odst. 23. člena ZDSS, Ur.l. RS št. 19/94), ne sme samo ugotavljati kvalifikatornih okoliščin. Te okoliščine pa so dejanska podlaga ugotavljanja pogojev za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ki jih morajo ugotoviti disciplinski organi delodajalca, v dokaznem postopku pa jih sodišče prve stopnje le preizkusi (sklep VS RS opr.št. VIII Ips 23/99 z dne 11.5.1999, enako stališče je v sodbah VS RS opr. št. VIII Ips 150/98 z dne 27.10.1998 in VIII Ips 75/99 z dne 15.6.1999).
Po določbi 1. odst. 18. člena ZDR se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, če ostane na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati. Že dejstvo, da je tožnik ostal na delu po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, samo po sebi zadostuje za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, do katere bi prišlo v vsakem primeru, čeprav bi bilo delovno razmerje zakonito sklenjeno za določen čas (kar pa ni bilo). Naknadno sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas ne more sanirati nezakonitega stanja.
Stranka mora procesno samoupravno pravilno predlagati zaslišanje izvedenca, če ima utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja. Šele če se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, mora tožena stranka zahtevati mnenje drugih izvedencev. Stranka, ki se ne strinja z izvedenskim mnenjem, procesnopravno praviloma ne uspe izpodbiti izvedenega dokaza z drugimi (dokaznimi) sredstvi, upoštevaje, da mora na pripombe stranke najprej odgovoriti izvedenec, da bi lahko sodišče o njenih pripombah pravno veljavno zavzelo stališče in ukrepalo naprej.
ZIKS člen 112, 112. Uredba o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem člen 4, 7, 4, 7.
razporeditev
Vlada RS je sprejela Uredbo o določitvi delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. 4. čl. te uredbe se nanaša na ministrstvo ... in določa opisno delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. V 7. čl. ta uredba določa, da se delovna mesta, na katerih se v skladu s to uredbo šteje zavarovalna doba s povečanjem, določijo v aktih o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Tak akt je ministrstvo ... sprejelo in v sistemizaciji delovnih mest kot prilogi določilo delovna mesta, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Ker sistemizacija delovnih mest kot priloga Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za tožnikovo delovno mesto ne določa, da bi se delovna doba štela s povečanjem, je tožena stranka odločila pravilno, ko mu te dobe s sklepom, izdanim na podlagi novega pravilnika, ni priznala.
izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - številka dolžnikovega žiro računa - navedba računa - poizvedbe sodišča o številki računa dolžnika
Zgolj na podlagi dejstva, da je bilo v nekem drugem izvršilnem postopku ugotovljeno, da je bil žiro račun dolžnice pri banki X d.d., zaprt skoraj tri mesece pred vložitvijo tega izvršilnega predloga, ni mogoče sklepati, da tudi v času odločanja o obravnavanem izvršilnem predlogu ne obstaja noben račun dolžnice, na katerem bi bilo mogoče opraviti izvršbo.
1. odst. 140. čl. ZPPP določa, da se tožba vroči osebno stranki, v 3. odst. pa določa način vročitve, če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo. V takšnem primeru vročevalec najprej poizve, kdaj in na katerem mestu bi lahko naslovnika našel, in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v 1. in 2. odst. 140. čl. istega zakona, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju, oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. V konkretni zadevi iz obvestil o prispelem pismu ne izhaja, da bi vročevalec postopal po 3. odst. 142. čl. ZPP in pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v 1. in 2. odst. 140. čl. ZPP, pustil pisno sporočilo, naj bo toženec določen dan ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu. Zato vročitev ni bila pravilno opravljena. Ker ni izkazano, da je bila tožba pravilno vročena toženi stranki v odgovor, kar je prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe v skladu s 318. čl. ZPP, je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Zmotno je stališče pritožbe, da tožnik sam ne more zahtevati opustitve uporabe na celotnem lokalu, če se K. P. kot skupna lastnica poslovnega prostora s tem ne strinja. Po določbi 43. člena ZTLR ima namreč solastnik oziroma skupni lastnik pravico tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 24, 24/1, 24/2, 24/3. ZPP člen 187, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 187, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1.
nadaljevanje izvršbe - pravno nasledstvo - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - sprememba tožbe - prekinitev postopka - prehod terjatve ali obveznosti
ZIZ spremembe dolžnika med postopkom ne ureja, zato je treba uporabiti določbe ZPP o pravnem nasledstvu iz 205. in 208. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Glede na določila 394. čl. ZGD o prenehanju družb po skrajšanem postopku in glede na podatke sodnega registra je družba S... d.d., Ljubljana singularni pravni naslednik izbrisane družbe S... d.o.o., Ljubljana, zato je glede na 1. odst. 208. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ postopek mogoče nadaljevati zoper pravnega naslednika.
krajevna pristojnost - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje - navedba računa - vsebina predloga za izvršbo
V primeru izvršbe na sredstva na dolžnikovih računih mora upnik navesti tudi enoto organizacije za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova sredstva (145. čl. ZIZ). Če upnik tega ne navede, lahko sodišče kljub temu odloči o krajevni pristojnosti, če samo razpolaga z zanesljivimi podatki, kje se nahaja dolžnikov račun, in svojo odločitev primerno obrazloži.
Spor o zakonitosti oz. utemeljenosti odločitve o delovni uspešnosti ni le spor zaradi denarne terjatve, ampak gre primarno za nedenarni spor, od katerega je sekundarno odvisna denarna terjatev. Zaradi tega je za izpolnjenost procesne predpostavke za sodno varstvo potrebno ugotoviti, ali in za katere mesece je tožnica zoper oceno delovne uspešnosti ugovarjala oz. ni.
Pravdni stranki sta sklenili družbeno pogodbo civilnega prava, saj sta združili svoje delo in sredstva v skupno korist zaradi skupnega pridobivanja. Posledica tega dogovora in skupnega delovanja je nastanek solastnega premoženja, v katerem so predmeti, ki so bili v ta namen nabavljeni. To premoženje je mogoče razdeliti med oba solastnika po predpisih, ki veljajo za delitev solastnine, ni pa mogoče zahtevati vrnitev v tako družbo vloženega denarnega zneska.
Ker ima tožnica kljub postavljeni sedežni garnituri dostop do žične ograje, ji zaradi postavljene garniture ni bil v znatni meri otežkočen dotedanji način izvrševanja soposesti. Gre za minimalni poseg v soposest, poseg, ki zajema le majhen del vrta kot stvari, ki je v soposesti, zato ravnanje tožencev dejansko ne pomeni takšne spremembe posestnega stanja, ki bi opravičevalo tožnico do posestnega varstva.
ZDR člen 106, 106/1. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZPP člen 355, 362, 362/2, 355, 362, 362/2.
razporeditev - ukinitev delovnega mesta
Zgolj na podlagi ugotovitve, da je bilo ukinjeno delovno mesto, na katerega je bila delavka le formalno razporejena, dejansko pa je opravljala dela in naloge nekega drugega delovnega mesta, ni mogoče zaključiti, da so razporeditev tožnice na novo delovno mesto narekovale nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela. Takšen zaključek bi bilo mogoče sprejeti šele, če bi se ugotovilo, da so zaradi ukinitve oziroma bistvenega zmanjšanja obsega dela prenehale tudi potrebe po delu tožnice na delovnem mestu, kjer je dejansko delala.
ZRTVS člen 15, 15i. ZRTVS-B člen 3, 6. ZDavP člen 223b, 223c, 223e. ZDavP-D člen 16. ZIZ člen 1, 1/2, 5.
sodna pristojnost - izvršilni postopek - RTV naročnina
Pristojnost javnega zavoda za izterjavo RTV prispevka je določena samo za prispevek, odmerjen po novem postopku, ne pa tudi za naročnino v smislu določb ZRTVS pred novelo iz leta 1999. Čeprav je bila obveznost plačevanja naročnine določena z zakonom (15. čl. ZRTVS iz leta 1994), pa izterjave neplačane naročnine ni bilo mogoče doseči drugače kot v sodnem izvršilnem postopku. Zato je za izterjavo RTV naročnine na podlagi računa iz obdobja pred uveljavitvijo sprememb ZRTVS in ZDavP tudi po uveljavitvi sprememb ZRTVS in ZDavP iz leta 1999 še naprej pristojno sodišče.
ZPPSL člen 104, 104/2, 112, 112/2, 137, 163, 166, 104, 104/2, 112, 112/2, 137, 163, 166. ZPIZ-1 člen 7, 7.
stečaj - zahtevek - prijava terjatve - posledica
Zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in vpis delovne dobe v delovno knjižico (brez zahtevka za povračilo nadomestila plače, prispevkov in davkov), ne predstavlja terjatve, ki se v določeni višini oz. odstotkih poplača iz stečajne mase, zaradi česar za uveljavljanja takšnega zahtevka tudi ne morejo veljati določbe o rokih prijave terjatve in posledicah neprijave (137. člen ZPPSL).
Pristojnost javnega zavoda za izterjavo RTV prispevka je določena samo za prispevek, odmerjen po novem postopku, ne pa tudi za naročnino v smislu določb ZRTVS pred novelo iz leta 1999. Čeprav je bila obveznost plačevanja naročnine določena z zakonom (15. čl. ZRTVS iz leta 1994), pa izterjave neplačane naročnine ni bilo mogoče doseči drugače kot v sodnem postopku. Zato je za izterjavo RTV naročnine na podlagi računa iz obdobja pred uveljavitvijo sprememb ZRTVS in ZDavP tudi po uveljavitvi sprememb ZRTVS in ZDavP iz leta 1999 še naprej pristojno sodišče.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - prenehanje terjatve - izvensodna poravnava
Zatrjevanje dejstva, da je dolžnik po nastanku izvršilnega naslova za upnika opravil neko storitev, ni navajanje takega dejstva, ki bi povzročilo prenehanje upnikove denarne terjatve.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog pa mora biti oprt na konkretne trditve (1. odst. 7. člena ZPP). Stranka, ki tako ne ravna, trpi škodne posledice take opustitve. Tožeča stranka bi tako morala, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, določno pojasniti vsebino poslovnega razmerja med strankama, torej kakšne posle sta stranki sklenili, kakšne obveznosti sta prevzeli ter komu, kdaj in kako je tožeča stranka svoje obveznosti izpolnila. Namesto tega je predlagala, da o vsebini poslovnega razmerja izpovesta priči M. H. na strani tožene stranke in P.I. na strani tožeče stranke.
ZPPSL člen 13, 13/1, 15, 93, 93/1, 13, 13/1, 15, 93, 93/1. ZPP člen 270, 270/3, 270, 270/3.
stečajni postopek - založitev predujma - pravno sredstvo
Prvostopenjsko sodišče je s sklepom o naložitvi plačila predujma dolžniku dalo napačen pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe. Pri tem je očitno štelo, da gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni posebne pritožbe. Po 15. členu ZPPSL se smiselno v stečajnem postopku uporabljajo določbe ZPP le, če v ZPPSL ni drugače določeno. Drugače pa glede pravnih sredstev v postopku stečaja določa ZPPSL v prvem odstavku 13. člena. Zoper sklep je namreč vselej dopustna pritožba, če v ZPPSL ni drugače določeno. ZPPSL pa za sklep, izdan na podlagi prvega odstavka 93. člena ne določa, da zoper tak sklep ni posebne pritožbe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika - postopek za izdajo plačilnega naloga - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sporu majhne vrednosti mora sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvati na vložitev pripravljalne vloge v roku 8 dni v smislu 2.odstavka 452.člena ZPP in jo pri tem opozoriti na pravne posledice iz 453.člena ZPP, če tega ne stori. Sodišče prve stopnje, ki ne ravna tako in v zadevi odloči, ne da bi upoštevalo tudi pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki je na sodišče prispela po roku, stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339.člena ZPP.