ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Pritožbena razlaga, da bi moralo sodišče prve stopnje šteti začetek teka roka za vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu od vročitve odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči zagovornikom, je zmotna. Takšna razlaga bi pomenila, da bi rok za vložitev pravnega sredstva lahko začel teči kadarkoli v nedoločeni prihodnosti, ko bi obdolženec zagovornika pooblastil za zastopanje ali ko bi slednji prejel odločbo o brezplačni pravni pomoči.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00068779
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 162, 162/1-6. ZIZ člen 102.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - začasna odredba o preživljanju otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - verjetnost nastanka škode - obveznost plačevanja preživnine - neplačevanje preživnine - največja korist otroka - otrokove potrebe - premoženjsko stanje - omejitev izvršbe
Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni regulaciji stanja do zaključka postopka, tako da se zavaruje korist otroka. V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nenadomestna obveznost - načelo formalne legalitete - vpogled v poslovne knjige
V izreku izvršilnega naslova je jasno in kot primarno navedeno, da mora dolžnik upniku omogočiti tudi vpogled v poslovne knjige. Izvršilno sodišče pa je skladno z načelom stroge formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti (točno) tako, kot se glasi. Iz poslovnih knjig so razvidni vsi poslovni dogodki družbe, iz katerih in pri pregledu katerih se bo upnik lahko prepričal, ali mu je dolžnik predložil vso zahtevano dokumentacijo.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00070206
ZIZ člen 111, 260, 260/1, 260/1-6, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271, 271/2, 271/2-3. ZZK-1 člen 8.
zavarovanje denarne terjatve - postopek zavarovanja denarne terjatve - začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje terjatve z začasno odredbo - vrste začasnih odredb - postopek zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - izjava dolžnikovega dolžnika - predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini - izdaja predhodne odredbe - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
Sodišče obravnava upnikov predlog za zavarovanje kot celoto. Upoštevati mora terjatev, ki jo upnik želi zavarovati, namen zavarovanja in sredstvo, ki ga je upnik izbral.
V skladu z drugim odstavkom 271. člena ZIZ se z začasno odredbo ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja. Po določilu 48. člena ZZK-1 je predznamba glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice opravičena. Predznamba se uporablja za pogojni vpis knjižnih pravic. Glede na to, da z začasno odredbo ni mogoče pridobiti zastavne pravice, tudi predznambe kot pogojnega vpisa zastavne pravice ni mogoče opravičiti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje tožbe - nadomestno vročanje - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - prejem obvestila - izpodbijanje domneve o vročitvi - trditveno in dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - odgovor na pritožbene navedbe
Ob tem, da tožnika v pritožbi zatrjevanim dejstvom (in dokazom) ne oporekata, saj odgovora na pritožbo nista podala, pritožbeno sodišče sledi izjavama, da glede na vzpostavljen sistem prevzemanja pošte, obvestila o pošiljki v konkretni zadevi v nabiralniku ni bilo.
Pritožnica je uspela izpodbiti domnevo pravilnosti vročitve, kot izhaja iz vročilnice. Zato za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.
razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je imelo v izvedenskem mnenju strokovno medicinsko dovolj prepričljive in objektivizirane podlage za zaključek, da do izdaje dokončne upravne odločbe pri tožnici ni izkazanih takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi jo popolnoma onesposabljale za vsakršno organizirano pridobitno delo, niti objektivnih zdravstvenih razlogov za časovno razbremenitev 4 ure dnevno.
plačilo zapadlih računov - plačilo za opravljene storitve - čiščenje komunalnih odpadnih voda - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložena zavrnitev - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti
Tožnik zaračunava zgolj čiščenje odpadne komunalne vode, torej opravo storitve, katere toženec ni prerekal.
Zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca je ustrezno obrazložena - ugotavljanje nerelevantnih dejstev za končno odločitev je nepotrebno, torej nesmiselno in neekonomično.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - predlog centra za socialno delo - določitev obsega stikov - sprememba ureditve stikov - razširitev stikov - zavračanje stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - mnenje otroka - strokovno mnenje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - dvom v dokazno oceno
Čas za širši obseg stikov še ni dozorel. Razen, če bi si deklica njihove razširitve želela. Ni nepomembno dejstvo, da je deklica stara že 16 let, zato ima njeno mnenje večjo težo, pa četudi bi bilo plod očetovega vpliva.
Preuranjeno širjenje stikov bi lahko pri deklici povzročilo bistveno večjo škodo, kot jo lahko povzroči nadaljnje omejeno izvajanje stikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069630
ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3. ZS člen 83, 83/1.
predlog za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - tek rokov med sodnimi počitnicami - procesni rok - materialni rok - kondikcijski zahtevek - prekinitev teka roka - predpis - konec izvršilnega postopka - sklep o ustavitvi izvršbe - preplačilo - dopustnost predloga - subjektivni rok - objektivni rok - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi - razlogi za nasprotno izvršbo - prekluzivni roki - zastaralni rok - procesno dejanje - zahteva za pravno varstvo
Pritožnikovo razlaganje prvega odstavka 83. člena ZSV je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Procesni roki so roki, ki jih procesni zakon predpisuje za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopkih (npr. rok za vložitev pravnega sredstva). Materialni roki pa so roki, ki so praviloma v materialnih predpisih določeni za uveljavljanje zahteve za pravno varstvo. Materialne roke delimo na prekluzivne (kjer pravica zahtevati pravno varstvo preneha …) in zastaralne, kjer pravica preneha na ugovor nasprotne stranke, v obeh primerih pa njihova zamuda povzroči zavrnitev zahtevka. Za opredelitev, ali je rok materialni ali procesni, ne more biti odločilno dejstvo ali je rok določen v materialnem ali procesnem predpisu. Za opredelitev je odločilna sama narava roka, to je, kakšna pravica se z določenim rokom varuje oziroma kakšne so posledice zamude roka. Pri opredelitvi je torej potrebno izhajati iz vprašanja, ali z iztekom roka dokončno preneha meritorno pravno varstvo oziroma preneha pravica do pravnega varstva določene vsebine (materialni rok) ali s potekom roka postane nedopustna le ena od oblik pravne zaščite (procesni rok). Pri roku, ki ureja vložitev predloga za nasprotno izvršbo, je tako treba vzeti v obzir, da je nasprotna izvršba specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega oziroma obogatitvenega zahtevka znotraj izvršilnega postopka, torej z iztekom roka za njeno uveljavitev preneha le-ta oblika pravne zaščite (stranka pa lahko še vedno na to svojo pravico uveljavlja v ločenem pravdnem postopku po vloženi tožbi). Ta rok torej opredeljuje časovno omejitev procesnega dejanja vložitve predloga za nasprotno izvršbo. Gre torej za rok, od katerega je odvisna le dopustnost predloga za nasprotno izvršbo, ne pa tudi dopustnost samega pravovarstvenega zahtevka oziroma strankine materialne pravice zahtevati vrnitev preveč plačanega zneska.
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 366, 366/1, 366/2. ZIZ člen 31, 43, 43/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 71, 71/1, 71/2, 169, 169/1, 169/4, 169/5. ZZK-1 člen 86, 87.
izvršilni naslov - izvršba na podlagi verodostojne listine - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - umik predloga za izvršbo - končanje postopka - neizterljivost terjatve - aktivnost upnika - predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - trditveno in dokazno breme dolžnika - odlog izvršbe
Umik tožbe (predloga za izvršbo) ima učinek, določen v 366. členu OZ, le v primeru, ko se je upnik z umikom želel odreči učinkom sodnega varstva. Po prepričanju sodišča prve stopnje in višjega sodišča pa slednje ni bil primer v predhodni izvršilni zadevi, ki se ni ustavila zato, ker bi se upnik hotel odreči sodnemu varstvu, temveč zato, ker je bila izvršba neuspešna zaradi okoliščin na dolžnikovi strani (neizterljivost). Upniku le zato, ker v predhodnem postopku po izvedbi naroka po 31. členu ZIZ ni predlagal novega izvršilnega sredstva, ni mogoče očitati, da se je na ta način odrekel pravnemu varstvu, saj z nobenim od možnih izvršilnih sredstev glede na ugotovljeno ne bi mogel biti uspešen. Upnikovi opustitvi vložitve predloga za dodatno izvršilno sredstvo v predhodnem postopku zato ni mogoče pripisati učinka umika predloga za izvršbo.
Dolžnik ni zadostil pogojem po 169. členu ZIZ, saj je le pavšalno trdil, da pokojnina zadostuje za poplačilo terjatve, pri tem pa ni niti trdil, da bo do poplačila prišlo v enem letu, prav tako ni ne navedel ne izkazal zneska pokojnine, da bi bilo to sploh mogoče preizkusiti.
Navedbe dolžnika v predlogu za odlog izvršbe so ostale pavšalne in dokazno popolnoma nepodprte.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 375, 375/2, 376, 376/1-1, 376/1-2.
končno poročilo stečajnega upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - zakonski pobot - povečanje stečajne mase
Glede na to, da je priznana upničina terjatev večja od vseh v pritožbi določno opredeljenih spornih terjatev stečajne dolžnice do upnice, nadaljnje uveljavljanje slednjih terjatev ne bi prispevalo k povečanju stečajne mase.
V primeru, ko je ožji zahtevek vključen v širšega, je v skladu z ustaljeno sodno prakso potrebno šteti, da do kumulacije zahtevkov sploh ni prišlo.
Tožnik ni zatrjeval niti izkazal, da bi bil univerzalni ali singularni pravni naslednik navedenih družb, zato ni upravičen do uveljavljanja kondikcijskega zahtevka v lastnem imenu in za svoj račun.
Ker torej tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem prve tožene stranke in nastalo škodo, ki se je po trditvah tožnika kazala v postopku osebnega stečaja, ki se je vodil nad njim in v katerem so bile prodane njegove nepremičnine, zaradi česar naj bi mu nastala premoženjska škoda, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati preostalih elementov odškodninske odgovornosti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - ugovor po izteku roka - kazenska ovadba - zloraba izvršbe - predhodno vprašanje
Za presojo o pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi postopka je pravno pomembno, ali je določeno vprašanje prejudicialne narave za konkretni postopek, ali ne. ZIZ omogoča le prekinitev postopka kot celote, in ne morebiti le prekinitve odločanja o ugovoru dolžnika. Od odločitve o tem, ali upnik zlorablja izvršbo, ni odvisna odločitev o tem, ali izvršba v tem trenutku utemeljeno teče (o tem je s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč odločeno z učinkom res iudicata), temveč bi bila kvečjemu lahko odvisna le odločitev o tem, ali je utemeljen dolžnikov ugovor, ki izvršbi nasprotuje.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069094
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZPP člen 155, 155/1, 269, 269/4. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola - potrebni stroški postopka
V primeru tožnika je dokazni postopek pokazal, da je tako glede na naravo kot intenzivnost dela odmor lahko koristil, zato ni bila podana zatrjevana protipravnost ravnanja toženke, posledično je sodišče prve stopnje zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščeni odmor utemeljeno zavrnilo.
zavarovalna pogodba - toča - ugotavljanje obsega škode - vzrok za nastanek škode - povračilo pravdnih stroškov - priglasitev stroškov - stroški izvedenca
V dokaznem postopku je bilo brez dvoma ugotovljeno, da je škoda na strehi objekta nastala že v neurju s točo leta 2008 in streha ni bila nikoli ustrezno sanirana. Po ugotovitvah izvedenca so v kasnejšem neurju leta 2019 nastale kvečjemu manjše in površinske poškodbe, ki pa glede na celoten kontekst zadeve ne utemeljujejo zahtevka tožnice. Morebitna razmejitev škode v letu 2008 in 2019 je del trditvenega in dokaznega bremena tožnice, ki pa ga ni zmogla.
Sodišče ne more stranki naložiti povračila tistih pravdnih stroškov nasprotne stranke, ki jih ta ni zahtevala.
izločitev dokazov - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - prenehanje statusa sodnega izvedenca med sodnim postopkom - izvedenec finančno ekonomske stroke
Res je, da gre pri zaslišanju izvedenca v nadaljevanju postopka, na glavni obravnavi za neko bodoče negotovo dejstvo, na kar opozarja pritožba, vendar je potrebno pojasniti, da v primeru, da v nadaljevanju tega kazenskega postopka iz kakršnihkoli razlogov dr. B. B. ne bi bilo možno zaslišati, bi sodišče prve stopnje lahko v postopek pritegnilo novega izvedenca, kar pa ne pomeni, da bo že izdelano izvedensko mnenje dr. B. B. in dopolnitve mnenja potrebno izločiti iz spisa in da je zaradi navedenega nezakonito, kot zmotno meni pritožba.
ZNP-1 člen 57, 57/3. DZ člen 262, 262/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uvedba postopka po uradni dolžnosti - obrazloženost sodne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev sklepa - konkretne okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - pravica do pritožbe
Že sama uvedba postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pomeni hud poseg v osebno integriteto osebe. Zato mora biti presoja okoliščin, potrebnih za začetek postopka po uradni dolžnosti, restriktivna in še posebej vestno obrazložena. Ne zadošča le posplošeno oziroma vsebinsko prazno sklicevanje na okoliščine, navedene v pobudah za začetek postopka.
ZUTD člen 27a, 27a/1, 27a/3. ZDR-1 člen 200. ZPP člen 19.
neizplačana plača - ustni dogovor o plačilu - delo upokojencev - stvarna pristojnost delovnega sodišča
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tožnik ni bil dolžan vložiti tožbe na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, saj ni zahteval plačila plače po pogodbi o zaposlitvi, ampak na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu ter ustnega dogovora o dodatnem plačilu. Skladno s tretjim odstavkom 27.a člena ZUTD v sporih med delodajalcem in upravičencem, ki opravlja delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu, odloča delovno sodišče.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 17, 61, 61/1, 62, 62/6. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - začasna napotitev - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Obstoj pravilno registrirane in vpisane dejavnosti zagotavljanja delavcev uporabniku v okoliščinah obravnavanega spora ne more biti ovira za ugotovitev zlorabe (omenjenega poslovnega modela) na škodo tožnika. Sodišče EU je namreč v zadevi C-681/18 med drugim poudarilo, da je namen Direktive 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela tudi ta, da delo prek agencij ne postane stalen položaj delavca, zaposlenega pri taki agenciji; za indic za zlorabo zaporednih napotitev lahko gre, če zaporedne napotitve istega delavca, zaposlenega pri agenciji, v isto podjetje uporabnika, privedejo do obdobja zaposlitve v tem podjetju, ki je daljše od tistega, ki ga je mogoče razumno šteti za "začasno". Sodišče prve stopnje je tako v ponovljenem sojenju dolžno presoditi, ali je delo tožnika v času, ko je bil formalno zaposlen pri prvi toženki, predstavljalo stalen položaj tožnika in s tem zlorabo tožnikovega dela preko agencije s strani druge toženke.