izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nenadomestna obveznost - načelo formalne legalitete - vpogled v poslovne knjige
V izreku izvršilnega naslova je jasno in kot primarno navedeno, da mora dolžnik upniku omogočiti tudi vpogled v poslovne knjige. Izvršilno sodišče pa je skladno z načelom stroge formalne legalitete na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti (točno) tako, kot se glasi. Iz poslovnih knjig so razvidni vsi poslovni dogodki družbe, iz katerih in pri pregledu katerih se bo upnik lahko prepričal, ali mu je dolžnik predložil vso zahtevano dokumentacijo.
OZ člen 179, 179/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 38, 38/1. ZPP člen 154, 154/2.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodovanje otrok v prometni nezgodi - huda telesna poškodba - postkomocijski sindrom - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenziven sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primerna denarna odškodnina - sodna praksa - stroški pravdnega postopka - uspeh pravdnih strank - prostovoljna izpolnitev obveznosti - skrčenje tožbenega zahtevka - delni umik tožbe - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Oškodovanje kognitivnega funkcioniranja (kot posledica poškodbe glave) bo tožnika spremljalo pretežni del življenja, saj je bil ob poškodbi v prometni nesreči star šele šest let.
Prisojena odškodnina v višini 57 povprečnih slovenskih plač v času sojenja (od tega 27 plač za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) je primerna v vseh postavkah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069630
ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-3. ZS člen 83, 83/1.
predlog za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - tek rokov med sodnimi počitnicami - procesni rok - materialni rok - kondikcijski zahtevek - prekinitev teka roka - predpis - konec izvršilnega postopka - sklep o ustavitvi izvršbe - preplačilo - dopustnost predloga - subjektivni rok - objektivni rok - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi - razlogi za nasprotno izvršbo - prekluzivni roki - zastaralni rok - procesno dejanje - zahteva za pravno varstvo
Pritožnikovo razlaganje prvega odstavka 83. člena ZSV je v nasprotju z veljavno zakonodajo. Procesni roki so roki, ki jih procesni zakon predpisuje za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopkih (npr. rok za vložitev pravnega sredstva). Materialni roki pa so roki, ki so praviloma v materialnih predpisih določeni za uveljavljanje zahteve za pravno varstvo. Materialne roke delimo na prekluzivne (kjer pravica zahtevati pravno varstvo preneha …) in zastaralne, kjer pravica preneha na ugovor nasprotne stranke, v obeh primerih pa njihova zamuda povzroči zavrnitev zahtevka. Za opredelitev, ali je rok materialni ali procesni, ne more biti odločilno dejstvo ali je rok določen v materialnem ali procesnem predpisu. Za opredelitev je odločilna sama narava roka, to je, kakšna pravica se z določenim rokom varuje oziroma kakšne so posledice zamude roka. Pri opredelitvi je torej potrebno izhajati iz vprašanja, ali z iztekom roka dokončno preneha meritorno pravno varstvo oziroma preneha pravica do pravnega varstva določene vsebine (materialni rok) ali s potekom roka postane nedopustna le ena od oblik pravne zaščite (procesni rok). Pri roku, ki ureja vložitev predloga za nasprotno izvršbo, je tako treba vzeti v obzir, da je nasprotna izvršba specifična oblika uveljavljanja kondikcijskega oziroma obogatitvenega zahtevka znotraj izvršilnega postopka, torej z iztekom roka za njeno uveljavitev preneha le-ta oblika pravne zaščite (stranka pa lahko še vedno na to svojo pravico uveljavlja v ločenem pravdnem postopku po vloženi tožbi). Ta rok torej opredeljuje časovno omejitev procesnega dejanja vložitve predloga za nasprotno izvršbo. Gre torej za rok, od katerega je odvisna le dopustnost predloga za nasprotno izvršbo, ne pa tudi dopustnost samega pravovarstvenega zahtevka oziroma strankine materialne pravice zahtevati vrnitev preveč plačanega zneska.
ZIZ člen 15. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2-3. ZPP člen 15, 365, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - osebni stečaj dolžnika - dovoljenost izvršbe - prepoved dovolitve izvršbe po začetku stečajnega postopka na dolžnikom - obratovalni stroški - nastanek terjatve po začetku stečajnega postopka - razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom - postopek osebnega stečaja - zavrženje predloga za izvršbo - stroški dolžnika
Izvršba med stečajnim postopkom, je dopustna le v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in 390. členu ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dolžnik vložil izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine potem, ko je bil nad dolžnikom začet postpoek osebnega stečaja, ki v času odločanja sodišča prve stopnje še ni bil zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dolžnikovega predloga za izvršbo gleded na 131. člen ZFPPIPP pravilna.
ZIZ člen 38, 38/5, 71, 71/2-1, 71/2-4, 74, 74/2. ZPP člen 15, 313, 365, 365/2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - zdravstveno stanje dolžnika - potrebnost stroškov - stroški odgovora na predlog za odlog - objektivno potrebni stroški - dom dolžnika - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izvršba na nepremičnino - razlogi za odlog izvršbe - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ponavlja navedbe v predlogu za odlog in izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnik ni izkazal pogojev po 1. in 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelska združba - član hudodelske združbe - razumljivost izreka sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - zakonitost dokazov - izločitev dokazov - rok za zahtevo za izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno delovanje - tajni delavec - izzivanje kriminalne dejavnosti - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje tajnega policijskega delavca - protipravna premoženjska korist - višina protipravne premoženjske koristi - odvzem predmetov
Res je sicer, da mora sodišče upoštevati ekskluzijsko pravilo iz drugega odstavka 18. člena ZKP po uradni dolžnosti v vseh fazah kazenskega postopka, vendar je obramba po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov zaradi prekluzije omejena do začetka glavne obravnave.
Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku poučilo obdolženca o prekluziji pri uveljavljanju izločitve nedovoljenih dokazov, je šele pritožbeno zatrjevanje nezakonitosti navedenih dokazov primarno prepozno, posledično pa uveljavljanje 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP nedovoljeno, saj ne gre za že na prvi pogled (prima facie) oziroma očitno nedovoljene dokaze.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja (takšni stroški pa zato protipraven vložek v storitev kaznivega dejanja), ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati in se storilcu kaznivega dejanja odvzame znesek, ki predstavlja seštevek vseh plačil za prodano drogo.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 375, 375/2, 376, 376/1-1, 376/1-2.
končno poročilo stečajnega upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - zakonski pobot - povečanje stečajne mase
Glede na to, da je priznana upničina terjatev večja od vseh v pritožbi določno opredeljenih spornih terjatev stečajne dolžnice do upnice, nadaljnje uveljavljanje slednjih terjatev ne bi prispevalo k povečanju stečajne mase.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - premoženjsko stanje družbe
Sodišče prve stopnje je oprostilo dolžnika plačila sodne takse v višini nad 44,00 EUR, kar je pomenilo 11,00 EUR, in navedlo dejanske ugotovitve za odločitev. Dolžnik je z izpodbijano odločitvijo dosegel največ, kar lahko po zakonu.
stroški začasnega zastopnika odvetnika - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - pravnomočno končan postopek - pomota pri vročitvi
Pritožnica v tem postopku ni bila postavljena za začasno zastopnico, zato tudi ni imela pravic in dolžnosti začasnega zastopnika. Na to ne vpliva dejstvo, da jo je sodišče prve stopnje pomotoma vabilo na narok, saj se vabilu na narok v zadevi, v kateri odvetnik ne strank ali udeležencev ne zastopa, ni dolžan odzvati.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - posttravmatska stresna motnja - višina denarne odškodnine - delni umik tožbe - stroškovna odločitev - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Tožena stranka sicer pravilno opozarja na novejšo sodno prakso glede obračunavanja pravdnih stroškov, ki ni naklonjena ločenemu vrednotenju uspeha glede temelja in višine tožbenega zahtevka. A vendar tudi novejša sodna praksa takšnega načina obračunavanja ne izključuje, kar je tudi skladno z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ki v primeru delnega uspeha v pravdi nalaga sodišču da o plačilu stroškov odloča ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Te so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma načina vrednotenja uspeha stranke v konkretni pravdi, ki je lahko tudi ločen glede na temelj in višino. Taka metoda je razumna zlasti tedaj, če bi ob nizki odškodnini (in pretiranem zahtevku) delni uspeh tožeče stranke zaradi matematične odločitve o stroških glede na končni uspeh ob približno enaki višini potrebnih stroškov na obeh straneh prisojena odškodnina izgubila svoj pomen, saj bi jo izničila stroškovna odločitev. V obravnavani zadevi gre ravno za takšno situacijo, ko bi zaradi nekoliko pretiranega tožbenega zahtevka (ki pa ga je tožeča stranka po prejemu izvedeniških mnenj tudi delno umaknila) golo matematično preračunavanje uspeha pripeljalo do situacije, da bi prisojena odškodnina izgubila svoj pomen. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je uspeh strank cepilo na temelj in višino.
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 366, 366/1, 366/2. ZIZ člen 31, 43, 43/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 71, 71/1, 71/2, 169, 169/1, 169/4, 169/5. ZZK-1 člen 86, 87.
izvršilni naslov - izvršba na podlagi verodostojne listine - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - umik predloga za izvršbo - končanje postopka - neizterljivost terjatve - aktivnost upnika - predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - trditveno in dokazno breme dolžnika - odlog izvršbe
Umik tožbe (predloga za izvršbo) ima učinek, določen v 366. členu OZ, le v primeru, ko se je upnik z umikom želel odreči učinkom sodnega varstva. Po prepričanju sodišča prve stopnje in višjega sodišča pa slednje ni bil primer v predhodni izvršilni zadevi, ki se ni ustavila zato, ker bi se upnik hotel odreči sodnemu varstvu, temveč zato, ker je bila izvršba neuspešna zaradi okoliščin na dolžnikovi strani (neizterljivost). Upniku le zato, ker v predhodnem postopku po izvedbi naroka po 31. členu ZIZ ni predlagal novega izvršilnega sredstva, ni mogoče očitati, da se je na ta način odrekel pravnemu varstvu, saj z nobenim od možnih izvršilnih sredstev glede na ugotovljeno ne bi mogel biti uspešen. Upnikovi opustitvi vložitve predloga za dodatno izvršilno sredstvo v predhodnem postopku zato ni mogoče pripisati učinka umika predloga za izvršbo.
Dolžnik ni zadostil pogojem po 169. členu ZIZ, saj je le pavšalno trdil, da pokojnina zadostuje za poplačilo terjatve, pri tem pa ni niti trdil, da bo do poplačila prišlo v enem letu, prav tako ni ne navedel ne izkazal zneska pokojnine, da bi bilo to sploh mogoče preizkusiti.
Navedbe dolžnika v predlogu za odlog izvršbe so ostale pavšalne in dokazno popolnoma nepodprte.
dogovor o odlogu plačila - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga
Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni (dovolj konkretno) navedla okoliščin o sklenitvi domnevnega dogovora. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 28. 3. 2022 v zvezi z dogovorom navedla zgolj, da sta se stranki dogovorili, da bo tožena stranka tožeči poravnala svoje obveznosti, ko si uredi financiranje, torej, ko bo imela sredstva za poplačilo (okvirno je bilo dogovorjeno, da bo to najpozneje do konca aprila 2022). Drugih okoliščin v zvezi z dogovorom tožena stranka ni navedla. Prav tako dokazni predlog ni bil substanciran, saj ni pojasnila, v zvezi s čim konkretno sploh predlaga zaslišanje tožene stranke, temveč je zaslišanje zgolj navedla med (ostalimi) predlaganimi dokazi. Pravilna je zato ocena sodišča prve stopnje, da bi predlagano zaslišanje predstavljalo nedovoljen informativni dokaz.
ZST-1 člen 2. ZST-1 tarifna številka 3008, 30010. ZPP člen 210, 210/3.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse za pritožbo - pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka - domneva umika tožbe - umik tožbe zaradi izostanka predloga o nadaljevanju mirujočega postopka - posebna pritožba - posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta - odmera sodne takse - tarifna številka 30010
Sodišče je odmerilo takso po tarifni št. 30010 ZST-1 zato, ker pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče ustavilo postopek, ker nobena od pravdnih strank v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje, ni predlagala nadaljevanje postopka, ni posebej taksirana, poleg tega pa tudi ni navedeno, da je takse prosta.
OZ člen 5, 51, 70, 74, 619. ZPP člen 236a, 236a/1, 236a/2, 286, 286/3.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - naročnik del - pooblaščenec - trditveno in dokazno breme - obseg izvedenih del - kvaliteta izvedenih del - pisna oblika pogodbe
V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij (5. člen OZ) bi bilo, če bi tožena stranka kljub vtisu, ki ga je dajala v razmerju do tožeče stranke, imenovanemu vodji projekta ne bi zaupala tudi pravnih upravičenj za naročilo del posameznim izvajalcem. Ob tem določila Sporazuma ne potrjujejo pisne izjave H. H., da bi B. B. lahko samostojno naročal dodatna dela in opremo le, če bi imel pisno naročilo direktorja tožene stranke. Ker tudi zakon za podjemno pogodbo ne zahteva pisne oblike (51. člen OZ), do drugačnega zaključka ne more privesti sklicevanje pritožbe, da tožeča stranka ni predložila delovnega naloga oziroma naročilnice tožene stranke.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka tekom postopka ni konkretizirano oporekala niti kvaliteti vtoževanih del niti obsegu njihove izvedbe, čeprav so ji predložene dokazne listine takšen ugovor omogočale. Ni namreč mogoče prezreti, da je tožeča stranka vtoževanemu računu priložila specifikacijo izvedenih elektroinstalacijskih del po vrsti, ceni in količini, tožena stranka pa popis del s komentarjem, ki ne vsebuje nikakršnega ugovora zoper obseg in kakovost izvedenih del.
Vsak, ki organizira delo delavcev, čeprav ne gre za delavce, s katerimi ima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, mora skrbeti za varno delo. Če to obveznost krši, bo odškodninsko odgovarjal za nastalo škodo, če so za to izpolnjene tudi ostale predpostavke za odškodninsko odgovornost.
Sodišče je glede na navedbe tožnice, kaj naj bi povzročilo afekt oziroma njeno neprištevnost (izzivanje A. A. in neprimerne besede C. C. na sestanku v povezavi z njenim zdravstvenim stanjem), na podlagi listin (zdravstvene dokumentacije) in izpovedb prič pravilno zaključilo, da niso podane okoliščine (izzivanje in neprimerne besede), ki bi lahko kazale na to, da je šlo pri tožnici za hipno reakcijo in njeno bistveno zmanjšano kontrolo nad svojimi ravnanji, zato je pravilno zavrnilo dokazni predlog tožnice za postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke.
zavarovalna pogodba - toča - ugotavljanje obsega škode - vzrok za nastanek škode - povračilo pravdnih stroškov - priglasitev stroškov - stroški izvedenca
V dokaznem postopku je bilo brez dvoma ugotovljeno, da je škoda na strehi objekta nastala že v neurju s točo leta 2008 in streha ni bila nikoli ustrezno sanirana. Po ugotovitvah izvedenca so v kasnejšem neurju leta 2019 nastale kvečjemu manjše in površinske poškodbe, ki pa glede na celoten kontekst zadeve ne utemeljujejo zahtevka tožnice. Morebitna razmejitev škode v letu 2008 in 2019 je del trditvenega in dokaznega bremena tožnice, ki pa ga ni zmogla.
Sodišče ne more stranki naložiti povračila tistih pravdnih stroškov nasprotne stranke, ki jih ta ni zahtevala.
ZUTD člen 27a, 27a/1, 27a/3. ZDR-1 člen 200. ZPP člen 19.
neizplačana plača - ustni dogovor o plačilu - delo upokojencev - stvarna pristojnost delovnega sodišča
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tožnik ni bil dolžan vložiti tožbe na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, saj ni zahteval plačila plače po pogodbi o zaposlitvi, ampak na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu ter ustnega dogovora o dodatnem plačilu. Skladno s tretjim odstavkom 27.a člena ZUTD v sporih med delodajalcem in upravičencem, ki opravlja delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu, odloča delovno sodišče.
Ni sprejemljivo stališče za katerega se zavzema tožnik, da ni mogoče šteti za obrazložen odgovor tistega odgovora, v katerem toženec ni substancirano ugovarjal posameznim navedbam v tožbi. Takšno stališče bi pretirano poseglo v pravico toženca, ki je bil ob vročitvi tožbe opozorjen, da mora iz odgovora na tožbo izhajati ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, ali deloma in v katerem delu.
izločitev dokazov - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - prenehanje statusa sodnega izvedenca med sodnim postopkom - izvedenec finančno ekonomske stroke
Res je, da gre pri zaslišanju izvedenca v nadaljevanju postopka, na glavni obravnavi za neko bodoče negotovo dejstvo, na kar opozarja pritožba, vendar je potrebno pojasniti, da v primeru, da v nadaljevanju tega kazenskega postopka iz kakršnihkoli razlogov dr. B. B. ne bi bilo možno zaslišati, bi sodišče prve stopnje lahko v postopek pritegnilo novega izvedenca, kar pa ne pomeni, da bo že izdelano izvedensko mnenje dr. B. B. in dopolnitve mnenja potrebno izločiti iz spisa in da je zaradi navedenega nezakonito, kot zmotno meni pritožba.