• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 9
  • >
  • >>
  • 61.
    UPRS Sodba II U 117/2017-11
    17.4.2019
    UP00023282
    ZDavP-2 člen 143, 143/1, 143/2, 157, 157/5.
    izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - omejitve in izvzetja iz izvršbe - banka
    Ker tožnik takse in stroškov, katerih plačilo mu je bilo naloženo z navedenima izvršilnima naslovoma, ni plačal, je prvostopni organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijani sklep in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.
  • 62.
    UPRS Sodba II U 41/2017-11
    17.4.2019
    UP00023174
    ZPIZ-2 člen 159, 159/3. ZPP člen 277, 277/2.
    odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obvezno in prostovoljno zavarovanje - zamudna sodba
    Zamudna sodba temelji na opustitvi zakonske dolžnosti podati odgovor na tožbo, po ZUS-1 pa takšne dolžnosti tožena stranka nima. 38. člen ZUS-1 določa, da mora tožena stranka poslati vse spise, v primeru da jih ne pošlje, sodišče odloči brez njih. Da ob posredovanju spisov še odgovori na tožbene navedbe je zgolj pravica tožene stranke in ne dolžnost tako kot po ZPP. Zato se v upravnem sporu določbe ZPP o zamudni sodbi ne uporabljajo.
  • 63.
    UPRS Sodba II U 224/2017-10
    17.4.2019
    UP00023237
    ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4.
    nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - občinski prostorski plan - opredelitev zemljišča v prostorskih planih v času odločanja
    Zakon določa, da so nezazidana stavbna zemljišča tiste zemljiške parcele, za katere je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Šteje se, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.
  • 64.
    UPRS Sodba IV U 163/2017-15
    17.4.2019
    UP00036856
    ZDR-1 člen 35, 45, 142, 142/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2. ZVZD-1 člen 10, 11, 12.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - efektivni delovni čas - priprava delavca na delo - prisotnost na delu
    Za ugotovitev, ali je delavčevo opravljanje dela šteti v delovni čas, je med drugim ključnega pomena tudi, ali je delavec na delovnem mestu fizično prisoten ali ne, in da v bistvu ugotovitev fizične prisotnosti pomeni, da je treba, ne glede na to, da delavec v tem času ne opravlja dela, takšno prisotnost vračunati v delovni čas.

    Obveznosti delodajalca in obveznosti delavca, tudi obveznost delavca iz 35. člena ZDR-1, ki delavca zavezuje k spoštovanju in izvajanju predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu, po presoji sodišča potrjujejo stališče, da je čas priprave na delo, ki je namenjen zagotovitvi varnih delovnih razmer, čas, ki ga je treba v smislu prej pojasnjene razlage Sodišča EU uvrstiti v efektivni delovni čas, ker gre za izpolnjevanje delavčeve obveznosti v smislu določb ZDR-1 in ZVZD-1.
  • 65.
    UPRS Sodba I U 1294/2016-33
    17.4.2019
    UP00023670
    ZDIJZ člen 1.a, 4.a. Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah člen 2, 4. ZVO-1 člen 13, 110. ZV-1 člen 4, 7, 80, 82. Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS člen 1, 2, 3.
    dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - okoljski podatki - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
    Tožeča stranka s svojo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v konkretnem primeru od zavezanke zahtevala podatke, za katere ta, kot gospodarska družba, nima javnega pooblastila za njihovo zbiranje. Zbira jih lahko le v okviru (zasebnega) opravljanja gospodarske dejavnosti.

    Aarhuška konvencija in Direktiva 2003/4/ES glede dostopa do okoljskih informacij določata le, da so organi oblasti dolžni dati prosilcu na njegovo zahtevo na razpolago informacije o okolju, ki jih hranijo ali jih hranijo zanje.

    Tožeča stranka je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja zahtevala podatke, ki niso "okoljski podatki" čeprav se nahajajo pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj se zahtevani podatki ne nanašajo na opravljanje nalog javne uprave na področju okolja.
  • 66.
    UPRS Sodba in sklep I U 1208/2017-11
    17.4.2019
    UP00032759
    URS člen 38. ZVOP-1 člen 8, 34, 34/9. ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2. ZDavP-1 člen 39, 39/1, 3, 3/1. ZOPNI člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/2, 27/3.
    varstvo ustavnih pravic - varstvo osebnih podatkov - pridobivanje podatkov - promet - bančni račun - upravljalec osebnih podatkov - zagotovljeno drugo sodno varstvo
    V primeru, da so bili pridobljeni osebni podatki določene fizične osebe, je na davčnem organu dokazno breme, da razumno utemelji potrebo po pridobitvi teh podatkov za namen iz 39. člena ZDavP-2, torej da dokaže, da je bila pridobitev teh podatkov potrebna za opravljanje njegovih nalog, med katere sodi tudi davčni inšpekcijski nadzor, v razmerju do določenega davčnega zavezanca (za odmero določenega davka, v določenem obdobju, nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti itd.).

    Ker ZOPNI vzpostavlja domnevo, da gre za nezakonito pridobljeno premoženje ob obstoju okoliščin iz drugega odstavka 5. člena, jo bo tožena stranka izpodbijala s svojimi trditvami in dokazi. V okviru tega pa bo lahko uveljavljala tudi ugovor, da so bili dokazi tožeče stranke pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in da zato v pravdnem postopku ne smejo biti uporabljeni. O tem ugovoru bo moralo sodišče razpravljati in se do njega opredeliti. Zaradi tega je po oceni sodišča tožnici zoper Poročilo o zbranih podatkih v finančni preiskavi z dne 30. 4. 2014 zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku.
  • 67.
    UPRS Sodba I U 1368/2017-10
    17.4.2019
    UP00024625
    ZDIJZ člen 17, 18, 19.
    dostop do informacij javnega značaja - nepopolna zahteva
    Tožnik informacije, s katero se želi seznaniti, ni navedel na način, da bi jo bilo mogoče identificirati.
  • 68.
    UPRS Sodba II U 95/2017-8
    17.4.2019
    UP00023342
    ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 88, 88/1, 240.
    zavrženje pritožbe - rok - prekluzivni rok za vložitev pritožbe - fikcija osebne vročitve
    V primeru, ko naslovnik pošiljke ne prevzame v petnajstdnevnem roku od prejema obvestila, šteje vročitev za opravljeno petnajsti dan po tem, ko vročevalec pusti sporočilo o prispeli pošiljki v naslovnikovem hišnem predalčniku.
  • 69.
    UPRS Sodba IV U 18/2017-31
    17.4.2019
    UP00030634
    ZCes-1 člen 97, 97/1.
    inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglasni objekt - kategorizirana javna cesta - dovoljenje - oglaševanje na javnem mestu - javna površina - lastninska pravica - uporaba nepremičnine
    Pri presoji, ali gre za javno mesto oziroma javno površino, je treba poleg lastništva parcel upoštevati tudi druga dejstva, med drugim tudi okoliščino, da tožeča stranka ti zemljišči vseskozi uporablja in skrbi za travnato površino. To dejstvo je povezano s pogodbo, sklenjeno dne 27. 5. 2003 med tožečo stranko in družbo D. d.d., kar vse je pomembno zaradi ugotavljanja, ali je mogoče predmetni zemljišči opredeliti kot javno mesto
  • 70.
    UPRS Sodba I U 2260/2018-7
    17.4.2019
    UP00023966
    ZMZ-1 člen 20.
    mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev odločbe
    Odločba je neobrazložena, saj je toženka sama pridobila informacije o tožnikovi izvorni državi (pri čemer ni naredila povzetkov teh informacij in jih ni dala v izjasnitev tožniku, kar prestavlja kršitev pravice tožnika do izjave), v izpodbijani odločbi ni obrazložila, zakaj kljub temu, da sama ugotavlja, da je iz teh informacij razvidno, da so tisti, ki se odrečejo islamu, lahko zaprti in kaznovani, in kljub tožnikovim navedbam oz. izpovedbi, da je ateist, da se je v času Ramadana na skrivaj hranil in da ne želi več skrivati tega, da je ateist, saj svojih misli noče več skrivati in bi se soočil s težavami zaradi svojega verskega prepričanja, toženka vseeno meni, da v njegovih navedbah ni nobenih tehtnih razlogov, da Alžirija ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin zanj ni varna izvorna država.

    Dokaz, kjer se navaja zgolj naslov spletne strani, ki je v tujem jeziku, ne da bi bil narejen vsaj kratek preveden povzetek relevantne vsebine iz te spletne strani, ni dovolj konkretiziran in opredeljen.
  • 71.
    UPRS Sodba I U 4/2018-50
    17.4.2019
    UP00024647
    ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-1. Zakon o tajnih podatkih člen 5, 5-4, 7, 10.
    dostop do informacij javnega značaja - tajni podatki - razkritje zaupnih dokumentov - škodljive posledice
    Dokument, ki ga zahteva tožnik, ne obstaja in torej ne gre za informacijo javnega značaja skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

    Stopnja tajnosti v navedenih dokumentih je določena v skladu z določbami 4. točke 5. člena ter 7. in 10. členom ZTP. Glede na navedeno, kar med strankama niti ni sporno, imajo podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, določeno stopnjo tajnosti v skladu z ZTP "zaupno" in "tajno". Da gre v konkretnem primeru za podatke v navedenih tožilskih spisih, ki se nanašajo na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, saj dokumenti med drugim vsebujejo nekatere kadrovske podatke glede zaposlenih v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA) med strankama prav tako ni sporno. Pri čemer je SOVA organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Čim pa je tako, gre tudi po presoji sodišča skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, do katerih je dostop potrebno ob upoštevanju te določbe zavrniti.

    Če obstajajo izjeme, se dostop do podatka kot informacije javnega značaja po določbah ZDIJZ zavrne ne glede na to, ali prosilec tak podatek potrebuje za varstvo svojih pravic in pravnih koristi. Zavrnitev dostopa do podatka po določbah ZDIJZ, ker obstaja ena izmed izjem za njegovo javno razkritje, sama po sebi ne pomeni, da posameznik tega podatka v drugem postopku, v katerem lahko uveljavlja varstvo svoje pravice oziroma pravne koristi, ne bi mogel pridobiti, pomeni le, da ne gre za informacijo javnega značaja.
  • 72.
    UPRS Sodba I U 2694/2017-17
    17.4.2019
    UP00023721
    ZTuj-2 člen 33, 37, 37/6, 37.a. ZZSDT člen 17, 18, 35, 35/1, 42, 42/1.
    enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - zbirna odločba - pravna podlaga odločbe
    Iz izdanega nesoglasja in tudi iz izpodbijanega akta ni razvidno, zakaj je organ glede pogojev za podajo (ne)soglasja uporabil 17. člen ZZSDT, ki se nanaša na izdajo enotnega doovljenja, če pa je zakonodajalec posebno uredil pogoje za izdajo soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve v 18. členu ZZSDT. Med strankama sicer ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za podaljšanje enotnega dovoljenja za bivanje in delo. To pomeni, da Zavod lahko zavrne soglasje samo, če kateri izmed dveh pogojev v prvem odstavku 18. člena ZZSDT ni izpolnjen.
  • 73.
    UPRS Sodba I U 164/2017-22
    17.4.2019
    UP00024623
    Zakon o športu člen 7, 8, 32. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev v športu v nazive (2007) člen 6.
    zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - dopolnitev predloga
    Toženka pred izdajo izpodbijane odločbe, ne glede na navedbe tožnika v predlogu za napredovanje in ne glede na dejstva, ki so izhajala iz prilog k predlogu za napredovanje strokovnega delavca v športu v naziv, ni ugotavljala, ali je tožnik zaposlen pri izvajalcu letnega programa športa oziroma ali je zasebni športni delavec, ki je na podlagi tega statusa samozaposlen (prvi odstavek 6. člena Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev v športu v nazive). Glede na določbe 7. in 8. člena ZSpo so namreč izvajalci letnega programa športa lahko tudi zavodi in zasebniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu, pa tudi osnovne šole.

    Ugotovitve, da tožnik ni zaposlen pri izvajalcu letnega programa športa in da nima statusa zasebnega športnega delavca, toženka v izpodbijani odločbi ni navedla, niti pred izdajo izpodbijane odločbe, kot že povedano, ni pozvala tožnika, da svoj predlog, podan na obrazcu, ustrezno dopolni tako, da bo iz njega jasno razvidno, ali je zaposlen pri izvajalcu letnega programa športa oziroma da je zasebni športni delavec, registriran za opravljanje dejavnosti v športu. Prav tako se v izpodbijani odločbi ni opredelila do dejstev, ki izhajajo iz predlogu priloženih listin v zvezi z njegovo funkcijo sodnika hokeja na ledu kot zasebnega športnega delavca.

    Kolikor bo v ponovljenem postopku na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje navedene pogoje po ZSpo in Pravilniku, bo lahko napredoval (tudi) na podlagi določb navedenih predpisov, ne glede na to, da bi napredovanje lahko zahteval tudi na podlagi predpisov iz področja vzgoje in izobraževanja (ZOFVI in Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev v športu v nazive).
  • 74.
    UPRS Sodba I U 112/2018-23
    17.4.2019
    UP00026550
    ZVOP-1 člen 6, 6-14, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 54, 54/1, 54/1-3. ZDR-1 člen 48. ZUP člen 154.
    varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - ustna obravnava
    Toženka je v izpodbijani odločbi zavzela stališče, da kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov ni mogoče šteti osebne privolitve posameznega zaposlenega ter da bi bilo sklicevanje delodajalca na osebne privolitve njegovih zaposlenih, kot pravno podlago za obdelavo njihovih osebnih podatkov, lahko uspešno zgolj, če bi pri tem izkazal, da take privolitve ustrezajo definiciji osebne privolitve iz 14. točke 6. člena ZVOP-1. Glede na takšno stališče ni po vsebini presojala izjav zaposlenih, ki so jih s tem v zvezi dali delodajalcu (tožniku), kar tožnik zatrjuje v postopku. Po mnenju sodišča je navedeno stališče toženke napačno, saj nima podlage v določbah ZVOP-1. Kolikor je toženka dvomila v navedbe tožnika tekom postopka s tem v zvezi, bi morala, na to upravičeno opozarja tožnik v tožbi, zaposlene v postopku zaslišati in njihovo pravo voljo v postopku tudi ugotoviti. Dokazno breme s tem v zvezi je namreč na njej. Zgolj sklicevanje tožnika na določbe Pravilnika o uporabi službenih vozil, brez zaslišanja zaposlenih namreč ne omogoča zaključka, da izjave zaposlenih niso bile dane prostovoljno.

    Glede na to, da bi v konkretnem postopku toženka morala zaslišati priče (pri tožniku zaposlene delavce), bi morala v tej zadevi razpisati ustno obravnavo. Opustitev tega procesnega dejanja bi bila možna le v izjemnih primerih, to je le takrat, ko tudi oprava ustne obravnave v nobenem primeru ne bi mogla privesti do drugačne odločitve, kar pa za obravnavano zadevo ni mogoče trditi.
  • 75.
    UPRS Sodba I U 773/2017-12
    17.4.2019
    UP00023747
    Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-Č.
    javni uslužbenec - zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - vrednotenje - prosta presoja dokazov - dokazno breme - prekluzija
    Tožnica tudi po dopolnitvi predloga za napredovanje ni izkazala pridobitve oz. doseganja dodatnih točk za opravljeno strokovno delo, ki se v skladu s pravilnikom točkuje s štirimi točkami, ker za to ni predložila takšnih dokazil, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti, to je na stopnji gotovosti toženki omogočali ugotoviti, da je strokovno delo, ki ga je pripravila in izvedla, samostojni referat.
  • 76.
    UPRS Sodba I U 1664/2017-17
    16.4.2019
    UP00028043
    ZDDV-1 člen 63, 67, 68, 69, 82. ZDDPO-2 člen 74. ZUS-1 člen 20.
    davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka iz kapitala - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - opravljena storitev - obvezna sestavina računa - nepopoln račun - prikrito izplačilo dobička - tožbena novota
    Iz predložene dokumentacije ni razvidna povezava med pogodbo in računoma. Računa se namreč ne sklicujeta na pogodbo, z njima pa se zaračunava (neopredeljena) storitev z označeno količino 1, kar pomeni, da predložena dokumentacija ne omogoča identifikacije zaračunanih storitev niti po vrsti niti po količini. Opis storitve in označena količina, ki sta navedena na računih, ne omogočata preveritve dejanske vsebine in obsega zaračunanih storitev, vrste in obsega zaračunane storitve pa ni mogoče ugotoviti niti na podlagi predloženih ponudb, saj so v opisu in obsegu storitev enake vsebini prejetih računov. To pa pomeni, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja, vrste in obsega storitev in s tem izpolnitve vsebinskih pogojev za odbitek vstopnega DDV, tega ni dokazal, kar hkrati pomeni, da predložena dokumentacija (poleg notranje kontrole, ki je tožnik po nespornih ugotovitvah davčnega organa ni izvajal) tudi ne omogoča zunanje kontrole utemeljenosti odbitka vstopnega DDV na podlagi obravnavanih računov oziroma onemogoča nadzor davčnega organa nad pravilnostjo pobiranja davkov. Ugotovljene pomanjkljivosti računov in spremljajoče dokumentacije pa nadalje onemogočajo preveritev, ali so bile zaračunane storitve dejansko opravljene oziroma kakšne storitve in v kakšnem obsegu so bile opravljene, kot tudi njihove uporabe za tožnikovo obdavčljivo dejavnost, pri čemer ni zanemarljivo, da po neprerekanih ugotovitvah davčnega organa tudi na računih, ki jih je povezani osebi A. d.o.o. izdal tožnik, vrsta in obseg opravljenih storitev nista navedena skladno s 6. točko prvega odstavka 82. člena ZDDV-1.
  • 77.
    UPRS Sodba I U 846/2018-15
    16.4.2019
    UP00025693
    ZUP člen 279.
    inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi
    Tožnica je v svojem predlogu za izrek ničnosti Odločbe njeno neizvršljivost zatrjevala, ker naj iz Odločbe ne bi bilo razvidno, na katerem delu parcel naj bi bilo treba odstraniti gramoz, saj da se gramoz nahaja na več delih predmetnih parcel, pri čemer pa ni mogoče zahtevati odstranitve vsega gramoza, saj bi na ta način zakonito zgrajeni objekti izgubili povezavo z javno potjo, ki na teh parcelah obstaja že 50 let; poleg tega naj ne bi bilo natančno razvidno, kje se nahaja kmetijsko zemljišče in kje stavbno zemljišče. Po presoji sodišča so to vprašanja (ne)popolne in (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja zadeve, ki je bilo ugotovljeno v Odločbi, kar pa ni med taksativno naštetimi razlogi, ki utemeljujejo izrek ničnosti kot izredno pravno sredstvo, temveč gre za argumente, ki bi jih bilo morebiti mogoče ob izpolnjenosti pogojev uveljavljati z drugimi pravnimi sredstvi.
  • 78.
    UPRS Sodba I U 971/2018-10
    16.4.2019
    UP00026975
    ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/1-1. ZUPok člen 237, 237-7.
    uporabno dovoljenje po samem zakonu - pomanjkljiva obrazložitev - bistvene kršitve določb postopka
    Glede na obrazložitev izpodbijane odločbe sodišče ne more slediti organu, da je pravilno uporabil materialni predpis, saj se pogoj, na katerem je utemeljil zavrnitev glasi: „če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila“. Da pa uporaba s strani policije oziroma MNZ (usposabljanje, vadba) pomeni bistveno spremembo namembnosti objekta (glede na namembnost pred 31. 12. 1967, kar je bistveno pri obravnavi spornega pogoja), ki naj bi bila po navedbah izpodbijane odločbe (obramba, zaščita, skladiščenje), pa organ ni navedel oziroma je obrazložitev v tem okvirju v celoti izpadla.
  • 79.
    UPRS Sodba I U 233/2018-22
    16.4.2019
    UP00027015
    ZKme-1 člen 5, 5/1, 5/2. ZKZ člen 7, 7/2, 7/2-1. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32, 32/1, 32/2, 32/3.
    GERK - izbris gerk iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
    V zadevi, ko gre za izbris GERK-ov, predmet presoje ni način pridobitve zemljišč (na katerih so vpisani obravnavani GERK-i), temveč le, ali je izkazana pravica do uporabe določenih zemljišč.

    Če želi tožnik obdelovati zemljišča (oziroma imeti vpisane GERK-e na teh zemljiščih), ima tudi sam možnost, da izkaže pravico do uporabe, vendar mora pri tem izpolnjevati zakonske pogoje.
  • 80.
    UPRS Sklep I U 1888/2018-21
    16.4.2019
    UP00027010
    ZUS člen 34, 34/1, 34/2.
    registracija znamke - umik tožbe - ustavitev postopka
    Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločitve. Po drugem odstavku 34. člena ZUS-1 sodišče postopek s sklepom ustavi.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 9
  • >
  • >>