ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - konkretizacija in izkazanost škode
Temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe je nastanek težko popravljive škode. Gre za pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča gre za tako škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, začasno pa jo je mogoče odvrniti le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Škoda mora biti konkretizirana v smislu določenih, realno izkazanih posledic, ki izvirajo iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožnik s stopnjo verjetnosti izkazati tudi, da je ta škoda zanj težko popravljiva.
pritožba v upravnem sporu - laična pritožba - vloga, ki jo vloži stranka sama - procesne predpostavke - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje pritožbe
Z zahtevano kvalifikacijo za vložitev pritožbe in s posledicami njene neizpolnitve, to je z zavrženjem pritožbe, je bil pritožnik seznanjen tako v pravnem pouku izpodbijanega sklepa kot v številnih drugih pritožbenih zadevah, v katerih je Vrhovno sodišče njegove pritožbe zavrglo prav na podlagi ugotovitve, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Upoštevaje navedeno Vrhovno sodišče pritožnika ni ponovno pozivalo, naj izkaže, da izpolnjuje zahtevani kvalificirani pogoj.
odločba, izdana po nadzorstveni pravici - razveljavitev odločbe - upravni postopek ni končan - akt zoper katerega je možen upravni spor - dokončen upravni akt - upravni spor
V obravnavanem primeru pa je bila z odločbo, izdano po nadzorstveni pravici, razveljavljena odločba organa prve stopnje, s čimer pa postopek v tej zadevi ni bil končan, saj bo moral pristojni organ prve stopnje o zahtevku pritožnice za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne odločiti ponovno. Zoper novi akt bo imela pritožnica pravico do pritožbe v upravnem postopku in ko bo odločeno o morebitni pritožbi, če bodo izpolnjeni pogoji iz ZUS-1, tudi do tožbe v upravnem sporu. Sodno varstvo bo pritožnici torej ob izpolnitvi prej navedenih pogojev zagotovljeno zoper novo odločbo o zahtevi za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice (kar vse je pravilno pojasnilo v izpodbijanem sklepu že Upravno sodišče). Zahtevek glede dovoljenja za poslovanje podružnice je namreč s tem ostal nerešen in bo prvostopni organ moral o njem ponovno odločiti ter izdati novo odločbo.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost stranke - zavrženje pritožbe
Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Pritožnica je bila seznanjena z obravnavanim pogojem za vložitev pritožbe, obveznostjo izkazovanja kvalifikacije in posledicami opustitve, zato je Vrhovno sodišče ni (ponovno) pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00091413
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2. URS člen 22.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev pravice do enakega varstva pravic - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ta ne more preizkusiti - razlogi o odločilnih dejstvih - prepričljiva dokazna ocena
Upravno sodišče se je opredelilo do pritožnikovih navedb in predloženih poročil, zato je očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic očitno neutemeljen. Presoji Upravnega sodišča o (ne)relevantnosti poročil in sodbe ESČP ter neizkazani stopnji resnosti ugotovljenih pomanjkljivosti pritožnik vsebinsko ne ugovarja. Zgolj nestrinjanje z razlogi Upravnega sodišča pa ne pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je ni mogoče preizkusiti. Po presoji Vrhovnega sodišča opisana dokazna ocena Upravnega sodišča temelji na argumentih, ki so racionalno sprejemljivi in prepričljivi.
pritožba v upravnem sporu - narava upravnega spora - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega varstva
Upravni spor ni zgolj sredstvo za zagotavljanje pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) temveč s sodnim varstvom na prvi stopnji zagotavlja tudi pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave) zoper odločitev oblastnih organov o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov.
O zatrjevani neustavnosti prvega odstavka 73. člena ZUS-1, ker naj bi nedopustno omejevala pravico do pritožbe, je Ustavno sodišče že odločalo in z odločbo U-I-98/07 z dne 12. 6. 2008 odločilo, da ta določba ni v neskladju s 25. členom Ustave. Pri tem je pojasnilo, da takšna zakonodajna rešitev odraža naravo postopka, saj sodišče v upravnem sporu že opravlja funkcijo "drugega pravnega sredstva" (25. člen Ustave) s tem, ko presoja, ali je bilo v postopku pred izdajo upravnega akta pravilno ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi tega dejanskega stanja glede na materialnopravno normo pravilno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika.
nedovoljena pritožba - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - vloga, ki jo vloži stranka sama - zavrženje pritožbe
V postopku s pritožbo lahko stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Ta pogoj ne velja samo v primeru, če ima pravniški državni izpit opravljena stranka sama.
začasna odredba - nujen ukrep - odlog izvršitve upravnega akta - potreba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - vsebinska zveza - težko popravljiva škoda - koncesija - podaljšanje rudarske pravice - iztek veljavnosti pogodbe
V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča predstavlja začasna odredba po 32. členu ZUS-1 nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje. Ker je namen začasne odredbe zagotoviti učinkovitost sodnega varstva v upravnem sporu, začetem zaradi nestrinjanja z odločitvijo, ki je predmet izpodbijanja, mora tožnik izkazati, da v primeru uspeha s tožbo brez izdane začasne odredbe ne bo dosežen cilj konkretnega upravnega spora oziroma bo uspeh s tožbo zaradi nastale težko popravljive škode zanj ostal brez pomena. Tak pa bo v primerih, ko kljub uspehu v upravnem sporu ne bo mogoče doseči (ali pa le z nesorazmernimi težavami) vzpostavitve prejšnjega stanja.
Tako je tudi regulacijska začasna odredba iz tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 sredstvo za preprečitev nastanka škodljivih posledic spornega pravnega razmerja, to je razmerja, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga obravnava sodišče. Zato je mogoče z njo začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe odloči. Zahteva, da se uredi stanje glede na sporno pravno razmerje, tudi pomeni, da mora med njim (v obravnavani zadevi med zavrnitvijo vloge za podaljšanje veljavnosti rudarske pravice) in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo, obstajati neposredna zveza.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00091213
ZMZ-1 člen 26. ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZPP člen 8.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - presoja dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - protest - pravica do zbiranja in združevanja
Če se Upravno sodišče pri ugotavljanju pravilnega dejanskega stanja po opravljeni glavni obravnavi le opre na dejstva in dokaze, ki jih je ugotavljala in izvedla že toženka, ter svojo odločitev utemelji na njihovi drugačni presoji, potem je predmet pritožbenega preizkusa Vrhovnega sodišča zgolj to, ali je opravljena presoja logična, konsistentna in dovolj prepričljiva, da odločitve Upravnega sodišča ni mogoče šteti za arbitrarno.
Če je posameznik zaradi same udeležbe na protestu kakorkoli neupravičeno sankcioniran, o pravici do zbiranja in združevanja ter s tem povezanimi pravicami ni mogoče govoriti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Kot ovira za predajo na podlagi Uredbe Dublin III ne zadošča katerakoli pomanjkljivost v azilnem sistemu odgovorne države članice, saj je relevantna le tista, ki je sistemska in pomeni, da odgovorna država članica ne bo resno obravnavala vložene prošnje za mednarodno zaščito in da bo prosilec v njej izpostavljen življenjskim razmeram v pogojih, ki bi pomenili nevarnost ponižujočega oziroma nečloveškega ravnanja.
mednarodna zaščita - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja - sodni preizkus - pridržanje v centru za tujce - dopustnost posega - pravica do osebne svobode - javna korist - načelo sorazmernosti
Po drugem odstavku 79.a člena ZTuj-2 v primeru omejitve gibanja iz razloga, ker tujca iz objektivnih razlogov po poteku šestih mesecev ni mogoče odstraniti iz države (79. člen ZTuj-2), ki je daljše od treh mesecev, Upravno sodišče pred iztekom treh mesecev od določitve omejitve gibanja po uradni dolžnosti opravi preizkus utemeljenosti te omejitve gibanja. Ta institut sodnega preizkusa je namenjen zagotovitvi učinkovitega sodnega pregleda pridržanja v kontradiktornem postopku, kar narekuje tudi pravo EU.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
Vrhovno sodišče ni nadaljnja (tretja) instanca, ki bi ponovno preverjala pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki mu pritožnik nasprotuje le s ponavljanjem že podanih argumentov in navajanjem dejstev, ki jih je kot neutemeljene oziroma nedokazane zavrnilo že sodišče prve stopnje.
Kolikor pritožnik posplošeno, nekonkretizirano in nedokazano zatrjuje sistemske pomanjkljivosti z navedbami, podanimi šele v pritožbi, te predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj pritožnik ne predstavi okoliščin, zakaj navedenih dejstev ni navedel do konca glavne obravnave. Po prvem odstavku 74. člena ZUS-1 sme namreč pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji.
Sistemske pomanjkljivosti že po naravi stvari ne morejo izhajati iz posplošenih navedb, da Republika Hrvaška prosilcem le v manjši meri priznava mednarodno zaščito, saj je odločanje hrvaških upravnih organov stvar posebnih ugotovitvenih postopkov. Upravno sodišče je tudi pravilno opozorilo, da je treba v zvezi s presojo, ali je bila vzpostavljena obveznost toženke, da preveri aktualne podatke o stanju hrvaškega azilnega sistema, najprej ugotoviti, ali s pritožnikovo izjavo zaobjeta ravnanja uslužbencev v hrvaškem azilnem domu in pomanjkljivosti pri namestitvi prosilcev dosegajo minimalno stopnjo resnosti.
S (tako imenovano nepravo) začasno odredbo (logično) ni mogoče zadržati izvršitve že izvršenega izpodbijanega upravnega akta. V takem primeru je - ob izpolnjenih zakonskih pogojih - (kvečjemu) mogoča izdaja (tako imenovane prave) začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje. Pri tem je pomembno, da morata vsebina in učinek začasne odredbe ostati v mejah tožbenega zahtevka. Z začasno odredbo namreč tožnik ne sme doseči zavarovanja, ki mu ga ne bo dajala niti sodba, s katero bo ugodeno njegovemu tožbenemu zahtevku.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi - nezmožnost uveljavljanja v prejšnjem postopku brez svoje krivde
Obravnavo ponovno vložene prošnje je mogoče doseči, če prosilec navede dejstva ali/in predloži dokaze, nastale po koncu prejšnjega postopka odločanja o mednarodni zaščiti, ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite, oziroma če v primeru dejstev in dokazov, ki so obstajali že v času prvega postopka, navede upravičene razloge, zakaj jih ni uveljavljal že prvič (do opustitve njihovega navajanja ne sme priti po prosilčevi krivdi).
mednarodna zaščita - sredstva za preživljanje - resna škoda - neizkazana resna škoda - zavrnitev pritožbe
Navedbe, da je treba situacijo v Maroku v okoliščinah tako hudega pomanjkanja obravnavati kot resno škodo, za kar je odgovorna država, ker da je vzpostavila sistem, da revni životarijo ali preprosto umrejo od lakote, če si ne morejo zagotoviti sredstev za hrano. Iz njih namreč ne izhaja obstoj tveganja, da bodo subjekti pritožnikove izvorne države temu namerno onemogočili dostop do sredstev za preživetje. Glede tega je pomembna tudi ugotovitev v sodbi, ki ji pritožnik ne nasprotuje, da je pred odhodom iz Maroka zaslužil toliko, da je lahko preživel, le prihrankov ni mogel ustvariti (21. točka obrazložitve), kar kaže, da že ob odhodu ni sodil v skupino prebivalstva, na katero se sklicuje. Zaradi tega njeno izpostavljanje ne potrjuje verjetnosti, da bo po vrnitvi v Maroko izpostavljen lakoti in s tem nastanku resne škode v smislu druge alineje 28. člena ZMZ-1, po kateri ta škoda zajema oblike mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kazni.
varstvo osebnih podatkov - pravica do pravnega sredstva - zahteva za oceno ustavnosti - neustavnost zakonske ureditve - prekinitev postopka
Po presoji Vrhovnega sodišča je ureditev ZVOP-2, ki zoper odločitve Upravnega sodišča v zadevah iz 11. člena ZVOP-2 pritožbe ne določa, v neskladju s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS, ki vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. V takih primerih namreč Upravno sodišče - drugače kot kadar v upravnem sporu presoja zakonitost dokončnih upravnih aktov - odloča kot prva in edina instanca, ki ugotavlja relevantno dejansko stanje in presoja, ali je prišlo do kršitve posameznikove pravice do varstva osebnih podatkov.
DAVKI - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - UPRAVNI SPOR
VS00091015
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - začasni sklep za zavarovanje - davek na dodano vrednost (DDV) - začasna odredba - odlog izvršitve - težko popravljiva škoda
Vrhovno sodišče ima že neposredno na podlagi prava EU in neodvisno od nacionalnih predpisov možnost izdati začasni ukrep, katerega namen je zagotovitev polnega učinka sodne odločbe o pritožbi, ki bo izdana po prejemu odgovora SEU na predhodno vprašanje. Ta možnost je še posebej pomembna v primerih, kot je konkretni, ko se predhodno vprašanje nanaša prav na (ne)učinkovitost v pravilih nacionalnega prava predvidenega sodnega varstva.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 73, 73/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 343, 343/1, 343/4, 366.
pritožba v upravnem sporu - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost stranke - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Po določbi druge povedi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s to določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
Poleg tega se lahko pritožba zoper sklep vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa strankam (tretji odstavek 73. člena ZUS-1 v zvezi s 366. členom ZPP). Na podlagi prvega in drugega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se šteje, da je pritožba vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se izteče rok za njeno vložitev. Če je poslana priporočeno po pošti ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.
ZUOPP-1 člen 21, 21/1, 22, 30, 30/1. ZUS-1 člen 2, 4, 4/1.
redni upravni spor - drugo učinkovito sodno varstvo - subsidiarni upravni spor - dokončna upravna odločba - šolstvo - izobraževanje otroka s posebnimi potrebami - izobraževalni zavod
Po 4. členu ZUS-1 sodišče odloča o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pritožnik pa ima v obravnavanem primeru zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo, in sicer v okviru rednega upravnega spora na podlagi 2. člena ZUS-1 zoper odločitev upravnega organa. Po ustaljeni sodni praksi je namreč sodno varstvo zoper upravni akt iz 2. člena ZUS‑1 "drugo sodno varstvo" iz 4. člena tega zakona. To je v obravnavanem primeru mogoče zoper dokončno odločbo o usmeritvi učenca s posebnimi potrebami v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, izdano v upravnem postopku na podlagi ZOsn in ZUOPP-1.
O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami po 22. členu ZUOPP-1 odloča Zavod, ki po prvem odstavku 30. člena ZUOPP-1 izdaja odločbe o usmeritvi na podlagi strokovnega mnenja komisije za usmerjanje. Da je tudi odločitev o izobraževanju na domu odločitev o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 21. člena ZUOPP-1. Ta namreč določa, da komisija (na predlog staršev) lahko predlaga usmeritev otroka s posebnimi potrebami v program izobraževanja, ki se organizira na domu.
pritožba v upravnem sporu - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.