Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je vedno omejena na navedbe v tožbi. To, da sodišče pri presoji tožbenega predloga ni vezano na tožbene razloge, ne pomeni, da sodišče prevzame oziroma nadomesti trditveno podlago. Tožbenega predloga namreč ne opredeljuje le formalni predlog, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. To samo zase pa še ne pomeni,da predmet upravnega spora ne bi moglo biti katero drugo vprašanje, povezano z ocenjevanjem. Pogoj je, da je urejeno s predpisom, podobno torej kot v primeru predpisanih kriterijev in meril ocenjevanja, ko se preverja njihovo (nearbitrarno) upoštevanje v izbirnem postopku, ne pa tudi rezultat njihove uporabe.
Materialno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča po zapisniškem beleženju vrednotenja posameznih vprašanj. Namen zapisnika o ustnem razgovoru je zagotoviti dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora, kar omogoča kontrolo sodišča nad spoštovanjem drugega odstavka 5. člena Pravilnika, da komisija kandidatu postavi vprašanja, ki morajo biti za vse kandidate enaka, kandidatu pa zatrjevanje nasprotnega.
ZN in Pravilnik namreč ne nalagata komisiji, naj pri vsakem vprašanju določi najvišje možno število točk in točkuje vsak odgovor posebej (sodišče zato tudi ne preverja pravilnosti seštevka točk), niti da naj sprejme podrobnejšo metodologijo ocenjevanja s tako vsebino in jo predstavi kandidatom pred začetkom razgovorov (kar je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče), njeno uporabo pa dokumentira v zapisniku ali v drugače poimenovani listini, ki jo sestavi za namen prikaza vsebine in načina izvedbe izbirnega postopka.
Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru komisije s kandidatom ni zapisnik o upravnem dejanju, ampak je zapisnik o dejanju strokovnega organa. Pri delu komisije ne gre za neko procesno dejanje v običajnem upravnem postopku, ampak gre za strokovno delo – ocenitev strokovnega znanja in veščin ter izkušenj kandidatov. Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru je torej le dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora in kot tak dokazuje, da so bili vsi kandidati deležni enake obravnave pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00068529
ZIKS-1 člen 106, 106/9. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - začasno zadržanje - ponovno odločanje - popravni sklep - začasna odredba ZUS-1 - zavrnitev izdaje začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - vzročna zveza med zatrjevano škodo in izpodbijanim aktom
Izpodbijani popravni sklep z dne 3. 3. 2023 ni podlaga za pritožnikovo prestajanje zaporne kazni, kar izhaja že iz izreka tega sklepa, zato zadržanje izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na odločitev toženke, da se tožnika pogojno ne izpusti s prestajanja zaporne kazni, že po naravi stvari ne bi privedlo do začasne izpustitve s prestajanja kazni. To pomeni, da tudi če bi držale pritožbene navedbe, da je popravni sklep ničen, pritožnik zaradi tega ne bi bil pogojno odpuščen s prestajanja kazni zapora.
Zmotno je tudi pritožnikovo sklicevanje na odločbo toženke z dne 26. 10. 2022 o odobritvi pogojnega odpusta z dnem 31. 1. 2023, saj je bila ta odločitev s sklepom z dne 30. 1. 2023 zadržana do ponovnega odločanja. O tem je toženka sicer res odločala 2. 2. 2023, vendar s to odločbo ni bilo odločeno, da se pritožnika pogojno odpusti. Tega tudi pritožnik ne trdi. To torej pomeni, da tudi če sklep z dne 3. 3. 2023 po svoji pravni naravi ni popravni sklep (kar bo predmet odločanja o tožbi), to ne pomeni, da bo morebitna ugoditev pritožnikovi tožbi privedla do njegovega pogojnega odpusta s prestajanja zaporne kazni.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 75, 75/1, 75/1-2. ZMZ-1 člen 9, 26, 26/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - pritožbeni razlogi - procesna kršitev - dejansko stanje - pravočasno uveljavljanje kršitev - pooblaščenec v upravnem postopku - nestrinjanje z dokazno oceno - pavšalna zatrjevanja - neizkazano preganjanje
Pritožnik navaja procesno kršitev, ki je povezana z ugotavljanjem dejanskega stanja, vendar bi to lahko in moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, da se taka kršitev odpravi (glej 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Šele v primeru, če bi bil pri tem neuspešen, bi navedeno lahko vodilo do uveljavljanja procesne kršitve s strani sodišča prve stopnje v tem pritožbenem postopku. V pritožbenem postopku sta lahko predmet presoje samo izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje in z njo povezano postopanje tega sodišča, zato je na pritožniku, da opredeli, katero kršitev ZUS-1 je bilo v tem postopku mogoče očitati sodišču prve stopnje. Tega pa pritožnik v svoji pritožbi ne navede, temveč svoje očitke še nadalje usmerja zgolj zoper ravnanje tožene stranke, kar pa glede na vsebino ugovorov ne more voditi do ugoditve pritožbi.
Iz določb ZMZ-1 ne izhaja zahteva, da bi moral imeti prosilec pooblaščenca že v upravnem postopku, saj 9. člen tega zakona prosilcem za mednarodno zaščito pooblaščenca zagotavlja le v postopku pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem. Obveznost zagotoviti pooblaščenca v upravnem postopku pa ne izhaja niti iz določb Procesne direktive.
omejitev gibanja prosilcu za azil - začasna odredba - neizkazana težko popravljiva škoda - odvzem prostosti - zavrnitev pritožbe
Izdaja začasne odredbe, v zadevi omejitve gibanja prosilcu za mednarodno zaščito, ne more temeljiti na samem dejstvu odvzema prostosti. Temelji lahko le na obstoju težko popravljive škode, ki bi zaradi njega oziroma v povezavi z njim lahko nastala, še preden bi pristojno sodišče v upravnem sporu pravnomočno presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Navedena težko popravljiva škoda pa bi morala pretehtati nad potrebnim varstvom javnega interesa, da bi bilo začasno odredbo mogoče izdati (32. člen ZUS-1).
ZN člen 10a, 10a/3, 10a/4. ZPP člen 180, 180/1. ZUS-1 člen 27, 40, 40/1, 77. Pravilnik o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (2022) člen 5, 7, 7-2.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je vedno omejena na navedbe v tožbi. To, da sodišče pri presoji tožbenega predloga ni vezano na tožbene razloge, ne pomeni, da sodišče prevzame oziroma nadomesti trditveno podlago. Tožbenega predloga namreč ne opredeljuje le formalni predlog, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. To samo zase pa še ne pomeni,da predmet upravnega spora ne bi moglo biti katero drugo vprašanje, povezano z ocenjevanjem. Pogoj je, da je urejeno s predpisom, podobno torej kot v primeru predpisanih kriterijev in meril ocenjevanja, ko se preverja njihovo (nearbitrarno) upoštevanje v izbirnem postopku, ne pa tudi rezultat njihove uporabe.
Materialno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča po zapisniškem beleženju vrednotenja posameznih vprašanj. Namen zapisnika o ustnem razgovoru je zagotoviti dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora, kar omogoča kontrolo sodišča nad spoštovanjem drugega odstavka 5. člena Pravilnika, da komisija kandidatu postavi vprašanja, ki morajo biti za vse kandidate enaka, kandidatu pa zatrjevanje nasprotnega.
ZN in Pravilnik namreč ne nalagata komisiji, naj pri vsakem vprašanju določi najvišje možno število točk in točkuje vsak odgovor posebej (sodišče zato tudi ne preverja pravilnosti seštevka točk), niti da naj sprejme podrobnejšo metodologijo ocenjevanja s tako vsebino in jo predstavi kandidatom pred začetkom razgovorov (kar je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče), njeno uporabo pa dokumentira v zapisniku ali v drugače poimenovani listini, ki jo sestavi za namen prikaza vsebine in načina izvedbe izbirnega postopka.
Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru komisije s kandidatom ni zapisnik o upravnem dejanju, ampak je zapisnik o dejanju strokovnega organa. Pri delu komisije ne gre za neko procesno dejanje v običajnem upravnem postopku, ampak gre za strokovno delo – ocenitev strokovnega znanja in veščin ter izkušenj kandidatov. Zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru je torej le dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora in kot tak dokazuje, da so bili vsi kandidati deležni enake obravnave pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - diskriminacija - izboljšanje finančnega stanja prosilca - zavrnitev prošnje
Pritožnik izvorne države ni zapustil zaradi diskriminacije na podlagi svoje narodnosti, ampak zaradi želje po izboljšanju ekonomskega stanja, zato njegovih navedb ni mogoče povezati z utemeljenim strahom pred preganjanjem na podlagi veroizpovedi, narodnosti, rase, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnega prepričanja.
Pritožnik je s trditvami o prepirih in pretepih z neznanimi osebami v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite. Ker tožnik v svoji izvorni državi ni imel nobenih problemov zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, pri prepirih in pretepih niti ne gre za resno škodo v smislu 28. člena ZMZ-1. Prepiri in pretepi z neznanimi ljudmi pa ne pomenijo preganjanja v smislu 27. člena ZMZ-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrnjena prošnja za azil - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje pritožbe
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Pritožnik tudi ni nasprotoval predlogu toženke za procesno končanje postopka, s tem da bi pojasnil, v čem prepozna nadaljnji obstoj svojega pravnega interesa,zato ni podlage za sklepanje, da je ta obstoječ v smislu objektivno izkazanega pritožnikovega namena uveljavljati mednarodno zaščito v Sloveniji, za kar si s to pritožbo prizadeva.Vrhovno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 2c. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - status begunca - namera - zavrnitev pritožbe
Z vidika odgovornosti Republike Hrvaške za obravnavanje pritožnikove prošnje na podlagi Uredbe Dublin III ni relevantno ali je ob prihodu na Hrvaško tam vložil namero oziroma prošnjo za mednarodno zaščito ali ne, temveč je relevantno nesporno dejstvo, da je na Hrvaško prišel. V obeh primerih je vzpostavljen položaj odgovornosti Hrvaške, le na drugi pravni podlagi (prvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1,. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
V obravnavani zadevi je nesporno, da bo pritožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec. Glede na navedeno je po presoji Vrhovnega sodišča za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito.
zavrženje pritožbe - omejitev gibanja tujcu - odpravljen akt - pravni interes za pritožbo
Ker je bila omejitev gibanja pritožniku po njegovih navedbah odpravljena, Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik pravnega interesa za pritožbo ne izkazuje več (kot navaja tudi sam), saj ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, zaradi česar je pritožbo zavrglo.
zavrženje tožbe - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku - sestava senata
Ker tožeča stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bila stranka ali stranski udeleženec,je izpolnjen pogoj za zavrženje tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zavrnitev pritožbe
pritožnik z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
Tudi, če bi pritožnik izkazal, da se v izvorni državi ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta škoda ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00067715
ZUS-1 člen 2, 4, 5, 17, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 142, 142/1, 226.
zavržena tožba - ni upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - sklep procesne narave - tožba po 4. členu ZUS-1 - zavrnitev pritožbe
Sklep, s katerim je tretji osebi priznan položaj stranskega udeleženca v tujem postopku, je le sklep procesne narave, ki ne uživa samostojnega sodnega varstva po 2. ali 5. členu ZUS-1.
V primeru, ko procesne predpostavke za redni upravni spor niso podane, to ne pomeni, da bi se lahko vodil subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1.
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUS-1 odloči, da se več v enem postopku vloženih zahtevkov obravnava in o njih odloči v ločenem postopku, po drugem odstavku istega člena izrecno ni dovoljena.
ZN člen 10a, 10a/3, 10a/4. ZPP člen 180, 180/1. ZUS-1 člen 27, 40, 40/1, 77. Pravilnik o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (2022) člen 5, 7, 7-2.
Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je vedno omejena na navedbe v tožbi. To, da sodišče pri presoji tožbenega predloga ni vezano na tožbene razloge, ne pomeni, da sodišče prevzame oziroma nadomesti trditveno podlago. Tožbenega predloga namreč ne opredeljuje le formalni predlog, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja kandidatov, ki ga opravijo člani komisije, ne more biti predmet upravnega spora zoper odločbo o imenovanju notarja. To samo zase pa še ne pomeni,da predmet upravnega spora ne bi moglo biti katero drugo vprašanje, povezano z ocenjevanjem. Pogoj je, da je urejeno s predpisom, podobno torej kot v primeru predpisanih kriterijev in meril ocenjevanja, ko se preverja njihovo (nearbitrarno) upoštevanje v izbirnem postopku, ne pa tudi rezultat njihove uporabe.
Materialno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča po zapisniškem beleženju vrednotenja posameznih vprašanj. Namen zapisnika o ustnem razgovoru je zagotoviti dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora, kar omogoča kontrolo sodišča nad spoštovanjem drugega odstavka 5. člena Pravilnika o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, da komisija kandidatu postavi vprašanja, ki morajo biti za vse kandidate enaka, kandidatu pa zatrjevanje nasprotnega.
ZN in Pravilnik namreč ne nalagata komisiji, naj pri vsakem vprašanju določi najvišje možno število točk in točkuje vsak odgovor posebej (sodišče zato tudi ne preverja pravilnosti seštevka točk), niti da naj sprejme podrobnejšo metodologijo ocenjevanja s tako vsebino in jo predstavi kandidatom pred začetkom razgovorov (kar je zavrnilo že prvostopenjsko sodišče), njeno uporabo pa dokumentira v zapisniku ali v drugače poimenovani listini, ki jo sestavi za namen prikaza vsebine in načina izvedbe izbirnega postopka.
ZUS-1 člen 59, 59/1, 63, 63/2, 63/2-2, 71. ZMZ-1 člen 52, 52/1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - glavna obravnava - odločanje na seji senata - nesporno dejansko stanje - pravna vprašanja - zavrnitev pritožbe
Določbe Procesene direktive in z njo povezano prakso Sodišča EU je treba razumeti kot minimalne procesne standarde in ne kot oviro za določitev višjih standardov v okviru nacionalne procesne avtonomije.
Ne glede na razlog pospešitve postopka sodišče ne sme opustiti procesnih dejanj (tako tudi ne zaslišanja prosilca), ki so potrebna, da se prosilcu zagotovi učinkovito sodno varstvo.
Tudi v sodnem postopku presoje zakonitosti zavrnjenih prošenj za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljenih sodišče na prvi stopnji odloči po opravljeni glavni obravnavi (prvi odstavek 51. člena ZUS-1), le izjemoma, če gre za primere iz 59. člena ZUS-1, lahko odloči brez nje, kar pa mora v sodbi tudi utemeljiti.
Upravno sodišče lahko sklicevanje na razloge upravnega akta uporabi za zavrnitev tožbenih ugovorov, ki so samo ponovljene navedbe iz upravnega postopka, s katerimi se je ukvarjal že upravni organ in jih obrazloženo kot neutemeljene zavrnil.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog za vložitev prošnje - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je z zatrjevanjem slabega ekonomskega stanja v izvorni državi navajal samo dejstva, ki glede na jasno zakonsko besedilo in njegovo ustaljeno interpretacijo v sodni praksi niso pomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite.
mednarodna in subsidiarna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - pomanjkljive navedbe - zavrnitev pritožbe - vsebinsko prazna pritožba
Pritožnikova prošnja za priznanje mednarodne zaščite je bila pravilno zavrnjena kot očitno neutemeljena, saj je soidšče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pritožnik Maroko zapustil iz ekonomskih razlogov. Pritožba pa le s ponavljanjem vsebine pritožnikove izpovedi na glavni obravnavi ne more uspeti.