S tem, da je drugostopenjsko sodišče oprlo odločitev na drugačno pravno podlago, ni prišlo do kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sprememba pravne kvalifikacije ? če je obrazložena ? ne onemogoča preizkusa izpodbijane sodbe. Neupošteven je očitek, da tožeča stranka ni postavila obogatitvenega zahtevka. Stranki ni treba navajati pravne podlage za zahtevek, če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP). Tožeča stranka je podala ustrezne navedbe, ki utemeljujejo njeno terjatev na ugotovitveni podlagi: plačala je kupnino na podlagi pogodbe, ki je bila zaradi neizpolnitve prodajalčeve obveznosti razdrta.
Kljub temu, da je tožena stranka večkrat nasprotovala zahtevku tožnice za izplačilo plače in izhajala iz tega, da razlike v plači zaradi razporeditve tožnice na drugo delovno mesto ni, le-ta ni nikjer navedla, da uveljavlja razliko v plači tudi iz naslova odškodninske obveznosti tožene stranke zaradi nezakonite razrešitve. Navedb o tem ni, s tem pa tudi trditev o posameznih elementih odškodninske obveznosti. Tožnica jih omenja šele v reviziji, kar pa predstavlja nedovoljeno revizijsko novoto.
ZJU člen 194, 195, 196. ZObr člen 5. ZObr-D člen 30. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 58.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - plača
V skladu z prvim odstavkom 196. člena ZJU se glede pravic in obveznosti, ki jih določajo predpisi za višje upravne delavce, za višje upravne delavce štejejo uradniki v nazivih od prve do šeste stopnje. Naziv "major" sodi v drugi karierni razred oziroma predstavlja naziv pete stopnje. Glede na 31.a člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pravilo o ohranitvi plačilnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce – torej tudi ne za tožnika, kot je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VS4001675
ZPP člen 105a, 105A/3, 180, 180/4. URS člen 15, 22, 23, 25, 156, 158. ZST člen 8.
pravica do pravnega sredstva - prekinitev postopka - dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - uresničevanje človekove pravice - protiustavnost zakona - postopek pred Ustavnim sodiščem
S sklicevanjem na prvi odstavek 15. člena Ustave ni mogoče odločiti v nasprotju z veljavnim zakonom – sodnik je pri odločanju vezan na ustavo in zakon.
Sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Do dvoma v ustavno skladnost zakona lahko pride sodišče samo, na protiustavnost zakonske podlage pa lahko sodišče opozori tudi stranka. V takšnem primeru mora sodišče resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti zakona, ki predstavlja pravno podlago za odločitev v zadevi, vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost.
Zaostritev procesne discipline in razbremenitev sodišča nepotrebnega administriranja delujeta v smeri zagotavljanja sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti – kar je za dopustnost določitve načina uresničevanja pravice do pravnega sredstva dovolj.
delavec s posebnimi pooblastili - dejanska razporeditev - stimulativni del plače – spremembe statuta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločilni razlogi
Ker so nekatere, za presojo odločilne navedbe (ugotovitve) sodišč druge in prve stopnje protispisne in neobrazložene, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Spremembe statuta ne vplivajo na veljavnost tožničine pogodbe o zaposlitvi.
predlog za dopustitev dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – konkretizacija sodne prakse
Tožena stranka v predlogu ni zatrjevala in izkazovala neobstoja sodne prakse, odstopa od sodne prakse ali njene neusklajenosti. Ker tako niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. b člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke zavrglo.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 233. ZPP člen 328, 374, 377. ZTPDR člen 67.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – zloraba položaja – izplačilo zavarovalne vsote – objektivni rok za odpoved – kršitve, storjene pred 1. 1. 2003 – identiteta pisne obdolžitve in odpoved – sklep o popravi – rok za vložitev revizije – prepozna revizija
V skladu s tretjim odstavkom 328. člena ZPP teče rok za pravno sredstvo od dneva vročitve popravljenega prepisa sodbe le v primeru, če je bil sklep o popravi izdan zato, ker se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe.
Za presojo, ali je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v objektivnem roku, je treba ugotoviti, kdaj so bila storjena dejanja, zaradi katerih je bila tožniku podana izredna odpoved, in kdaj se je iztekel kazenski pregon za ta dejanja.
Zaradi kršitev delovnih obveznosti, ki so bile storjene še v času stare delovnopravne zakonodaje, je pogodbo o zaposlitvi mogoče izredno odpovedati le, če do 1. 1. 2003 disciplinski postopek za te kršitve po ZTPDR še ni zastaral in do tega datuma tudi ni bil uveden (seveda bodo morali biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZDR predpisuje za izredno odpoved).
predlog za dopustitev revizije – opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - utemeljitev odstopa od sodne prakse – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije tožena stranka ni natančno in konkretno navedla (zanjo spornega) pravnega vprašanja, temveč je zgolj nizala procesne situacije, v katerih naj bi prišlo do kršitev določb pravdnega postopka, predvsem načela kontradiktornosti. V izkaz enotne in ustaljene sodne prakse, od katere naj bi odločitev sodišča druge stopnje odstopala, tudi ni navedla nobenih opravilnih številk odločb Vrhovnega sodišča.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – sosporništvo na aktivni strani – plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse za enega od sospornikov – procesne posledice neplačila sodne takse za sospornike - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse pooblaščencu vseh od sospornikov
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj, opredeljenih v izreku odločbe.
Obresti, ki se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek, četudi so kapitalizirane, se po 2. odstavku 39. člena ZPP ne upoštevajo pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta.
predlog za dopustitev revizije – nedenarni zahtevek – opredelitev vrednosti spornega predmeta – procesna skrbnost stranke – dokazno breme – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavani zadevi je tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije navedla, kdaj je bila postavljena vrednost spornega predmeta, vendar pa za te svoje trditve ni predložila dokazov, ki bi potrdili, da je bila ocena vrednosti spornega predmeta podana v skladu z določbami ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - RAZLASTITEV
VS4001672
ZPP člen 180, 180/3. SPZ člen 42. ZUreP-1 člen 103, 103/1. ZZK-1 člen 40, 40/1-8.
razlastitev – pridobitev lastninske pravice z razlastitvijo – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnomočnost upravne odločbe - ničnost prodajne pogodbe – pravni interes za tožbo - ekonomski interes – ugotovitvena tožba
Lastninska pravica na nepremičninah se sicer z razlastitvijo pridobi na izvoren način, vendar pa je za to potrebna pravnomočna in ne le dokonča odločba (državnega organa) o razlastitvi.
Pri presoji procesne dopustnosti ugotovitvene tožbe gre za vprašanje materialnega prava, s tem, da je pravna kvalifikacija interesa stvar sodišča. Sodišče namreč lahko upošteva pravni interes na kakršnikoli pravni podlagi. Ne more ga upoštevati le, če zatrjevana dejstva, ki ga substancirajo, ne ustrezajo nobeni pravni podlagi.
predpogodba – pogodbena kazen – predlog za sklenitev glavne pogodbe
Sklenjena predpogodba zavezuje stranki, da dasta izjavi volje, potrebni za sklenitev (glavne) pogodbe. Če predpogodba nima izrecne drugačne določbe, sta na njeni podlagi praviloma (enako) zavezani obe stranki. Zato po sklenitvi predpogodbe tudi še ni mogoče govoriti o upniku in dolžniku. Šele pravno relevantna izjava volje ene (zainteresirane) stranke, ki na ta način postane upnik razmerja, nastalega s predpogodbo, aktivira obveznost druge stranke, da tudi sama poda izjavo volje, ki je potrebna za sklenitev veljavne pogodbe. O kršitvi obveznosti, prevzetih s predpogodbo, zato ni mogoče govoriti, dokler ena, zainteresirana stranka, ne da predloga za sklenitev glavne pogodbe. Pri tem, kakšna mora biti v takšnih primerih vsebina izjave volje zainteresirane osebe, je treba upoštevati, da mora glede na določbo tretjega odstavka 45. člena že predpogodba vsebovati vse bistvene sestavine glavne pogodbe – kaj več pa tudi za veljavnost ponudbe ni potrebno (prvi odstavek 32. člena ZOR).
splošno znana dejstva – materialno procesno vodstvo – najem poslovnih prostorov - višina najemnine
Višine najemnine za poslovne prostore ni mogoče šteti za splošno znano dejstvo. Splošno znana dejstva v pomenu iz četrtega odstavka 214. člena ZPP so le tista, ki so znana širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje (ne pa morda le sodišču in strankama ali krogu oseb, zainteresiranih za pojav, na katerega se dejstvo nanaša).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VS4001669
ZPP člen 339, 339/2-3, 371, 371/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48. ZSReg člen 8, 8/1.
sodna pristojnost - odstop poslovodje - neobstoj sklepa skupščine o prenehanju funkcije poslovodje - izbris poslovodje iz sodnega registra
Če lahko poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije (konstitutivni učinek), mu je treba v primeru, ko skupščina ali drug pristojen organ na podlagi njegove odstopne izjave ne sprejeme sklepa iz 48. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register ki je podlaga za njegov izbris iz sodnega registra (deklaratorni učinek), zagotoviti sodno varstvo. To je nenazadnje utemeljeno tudi na načelu zaupanja, v skladu s katerim se lahko vsak zanese, da so podatki, vpisani v sodni register, pravilni (8. člen ZSReg), in na javnem interesu, da se javno dostopno registrsko stanje uskladi z dejanskim stanjem v družbi.
Zakon o DARS člen 3, 3/2, 5, 5/1. ZOR člen 211, 218, 1060.
gradbena pogodba – plačilo opravljenih del – zavezanec za plačilo del – DARS - gradnja avtocest - zamudne obresti – ne ultra alterum tantum
DARS sklepa pogodbe o gradnji avtocest z izvajalci v svojem imenu in za svoj račun. Zato Republika Slovenija ni bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko kot glavnim izvajalcem iz take pogodbe.
Pri uporabi načela ne ultra alterum tantum je treba kot glavnico upoštevati nominalno glavnico, kot obresti pa zamudne obresti v celoti, vključno s temeljno obrestno mero.
predlog za dopustitev revizije – spor majhne vrednosti – tek postopka po določbah o rednem postopku – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Nova mejna vrednost za gospodarske spore majhne vrednosti (4.000 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se upošteva neodvisno od tega, ali je obravnavni gospodarski spor pred sodiščema nižje stopnje potekal po pravilih, ki veljajo za spore majhne vrednosti.
starostna pokojnina – izbira pokojnine – zavarovalna doba v Sloveniji – sporazum o socialni varnosti
Tožena stranka pred uveljavitvijo Sporazuma o socialni varnosti z Republiko BIH pri odločanju o tožnikovi pravici do pokojnine ni bila dolžna upoštevati njegovega zavarovanja pri tujih nosilcih zavarovanja. V okviru svojih premoženjskih upravičenj je tožnik utemeljeno uveljavljal pokojnino na podlagi zavarovanja pri toženi stranki, upoštevaje siceršnje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi določb ZPIZ-1.
Sodišče bi moralo upoštevati le dejansko višino tožnici izplačanega dela vdovske pokojnine, ugotoviti razliko med tem zneskom in mejnim zneskom za priznanje pravice do varstvenega dodatka iz 57. člena ZPIZ-1 in tožnici priznati pravico do varstvenega dodatka v sorazmernem delu te razlike, upoštevaje, da vdovsko pokojnino souživata dve uživalki.