ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZUP člen 260, 260/1.
denacionalizacija – obnova – kvalificiranost novega dokaza - dovoljenost revizije – vrednostni pogoj – izraženost v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – natančna in konkretna opredelitev – vsebina obravnavane zadeve – zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme – pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Obnova postopka ni odločanje o pravici ali obveznosti, določeni v denarju. Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno konkretno in mora biti pomembno za odločitev v konkretni stvari, kar pa v tem primeru ni podano.
Denacionalizacija je pričakovanje morebitnega vračila nekega premoženja, torej pričakovana pravica, zato z nedovolitvijo obnove postopka, končanega z zavrnilno denacionalizacijsko odločbo, ne morejo nastati zelo hude posledice za revidenta.
SZ-1, člen 173, 173/3, 173/6, 175. ZSR (1974), člen 16, 16/2, 44, 44/1.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju – hišniško stanovanje – stanovanjska pravica - dodelitev sredstev iz naslova stanovanjske pravice – hišniško stanovanje – bistveni namen hišniškega stanovanja – vezanost na izvajanje hišniških del – upravičenec do ugodnosti – razlaga 175. člena SZ-1 - nebistvene kršitve pravil postopka- pravilnost postopka izdaje upravnega akta
Glede na bistveni namen hišniškega stanovanja (služiti stavbi kot celoti) je bila dodelitev in uporaba tega stanovanja vezana na izvajanje hišniških del. Ker pa revident v obravnavanem primeru stanovanjske pravice na predmetnem stanovanju ni pridobil na podlagi drugega odstavka 16. člena ZSR/74, torej za opravljanje hišniških del, tudi ne more biti upravičenec po določbi 175. člena SZ-1 za pridobitev uveljavljanih pravic iz tretjega odstavka 173. člena SZ-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 89. ZPP člen 154, 154/1, 165. SZ-1 člen 173, 173/2.
pravica do odkupa stanovanja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – pravna narava roka iz določbe drugega odstavka 173. člena SZ-1 - zelo hude posledice
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, iz obrazložitve revizije pa je mogoče povzeti, da meri na vprašanje pravne narave roka iz določbe drugega odstavka 173. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1. Citirana določba je povsem jasna in ne sproža nikakršnih dilem glede pravne narave roka. Gre za materialni prekluzivni rok, kar priznava celo revident sam.
Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati (trditveno in dokazno breme). Revident ni navedel niti ni z ničemer obrazložil posledic izpodbijane odločitve, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo, zato ni izkazal obstoja zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDen člen 9, 9/1, 12.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – izpolnjevanje pogojev po 9. členu ZDen – uporaba dokaznih pravil – ustaljena sodna praksa – že rešeno vprašanje - zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – pričakovana pravica
Ker o vprašanju izpolnjevanja pogojev po 9. členu ZDen in vprašanju uporabe dokaznih pravil, s katerimi se dokazuje državljanstvo prejšnjega lastnika oziroma njegovih pravnih naslednikov, obstaja obsežna ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa, navedeni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka samo s sklicevanjem na posledice nepridobitve te pravice ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDen člen 9, 9/1, 11, 12.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – nedovoljena revizija - trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij - navedba vrednosti spornega predmeta (punctum) – zelo hude posledice – pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre v obravnavani zadevi za denacionalizacijo, ki je praviloma vračanje v naravi, torej ne v denarnem znesku, poleg tega pa je v tem primeru sporno vprašanje upravičenja do denacionalizacije po prvem odstavku 9. člena ZDen, torej priznanje položaja upravičencev do denacionalizacije, to ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti.
Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato revidenti samo s sklicevanjem na posledice nepridobitve te pravice ne morejo izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013147
ZUS-1 člen 22, 83, 89. ZPP člen 367a, 367b. ZPNačrt člen 1, 27/4, 39/4. ZGO-1 člen 1, 2, 2/1-6.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – obrazložitev neenotnosti sodne prakse – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni navedla na zahtevani način, saj odgovor na vprašanje, ki ga izpostavlja, ne sproža nobene dileme.
V reviziji sta predloženi sodbi sodišča prve stopnje, vendar pa upoštevaje trditveno in dokazno breme, revidentka ni pojasnila, v čem so relevantne dejanske in pravne okoliščine iz predloženih sodb sodišča prve stopnje in iz obravnavane zadeve enake ali vsaj toliko primerljive, da bi bil mogoč zaključek, da gre v obravnavani zadevi za različno sodno prakso sodišča prve stopnje. Glede na navedeno ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka z zgolj pavšalnimi navedbami zelo hudih posledic ni z ničemer obrazložila in ne izkazala. Glede nastanka zelo hudih posledic pa se tudi sicer ne more sklicevati na morebitno škodo, ki bi jo lahko utrpeli drugi subjekti. Revizija zato tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 66, 66/1-2.
zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje – pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločilo – vprašanje, ki ga izpostavlja, ni bistveno za odločitev – zavrženje revizije
Ker vprašanje (kdaj gre za rekonstrukcijo objekta), glede katerega revidentka zatrjuje neenotno sodno prakso sodišč prve stopnje (ki jo niti ne izkaže), in da o njem Vrhovno sodišče še ni odločalo, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve in ni bistveno za odločitev, zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazan.
uporabno dovoljenje po samem zakonu – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – standard natačne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja – trditveno in dokazno breme - različna praksa upravnih organov - zavrženje
Morebitna različna praksa upravnih organov ni zakonski razlog za dovoljenost revizije.
denacionalizacija – dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - poravnava o premoženju izven denacionalizacijskega postopka – dogovorjena odškodnina - večvrednost nepremičnin ob vračanju – izbira vračila v naravi – odškodnina za zmanjšanje vrednosti za isto premoženje – pravilna uporaba materialnega prava
Vlagatelji, ki so sami izbrali vračilo predmetne nepremičnine v naravi na podlagi poravnave (ki mora biti celovita) ter se dogovorili o plačilu odškodnine iz naslova večvrednosti vrnjenega premoženja v času vračanja izven denacionalizacijskega postopka, s predmetnim zahtevkom po presoji Vrhovnega sodišča ne morejo terjati popravka izven denacionalizacijskega postopka dogovorjene odškodnine z utemeljitvijo, da so bili zaradi izbire načina in pogojev vračanja nepremičnine, ki je bila v njihovi prosti izbiri, oškodovani.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZGO-1 člen 56, 66, 66/1-6.
izdaja gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – kmetijsko zemljišče - izkazana pravica graditi – neenotnost sodne prakse – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice
Glede na določbe ZGO-1 mora investitor izkazati pravico graditi, ne pa tudi način pridobitve te pravice, zato način pridobitve pravice graditi ni pravno vprašanje, ki je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pomembno za pravilno in zakonito odločitev in zato tudi ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Takšno tudi ni vprašanje statusa zemljišč, saj v pravni teoriji in praksi ni dvomov ali dilem, da se status zemljišč določi v prostorskih planih.
okoljevarstveno dovoljenje – začasna odredba – nastop pravnomočnosti odločitve o glavni stvari - pravni interes - nedovoljena pritožba - zavrženje
Z odločitvijo sodišča prve stopnje o glavni stvari je odpadla potreba po odločanju Vrhovnega sodišča o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Kot je bilo v tem postopku že navedeno, bi izdana začasna odredba po določbi 32. člena ZUS-1 lahko učinkovala le do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Z nastopom pravnomočnosti odločitve o glavni stvari zato tožnik nima več pravnega interesa na odločitvi o njegovi pritožbi zoper sklep, s katerim je bila zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena. In ker mora biti pravni interes podan ves čas postopka, na kar sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), tožnik pa ga v tem postopku nima več, je bilo treba na podlagi tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki se po določbi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1, tožnikovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
denacionalizacija – zahteva za izdajo začasne odredbe - pravnomočna odločitev o zahtevi za denacionalizacijo – pravni interes
Ko je o denacionalizacijskem zahtevku za vrnitev premoženja pravnomočno odločeno, zavarovanja zahtevka z začasno odredbo po določbi 68. člena ZDen ni več mogoče zahtevati.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – začetek teka subjektivnega roka – jasna zakonska določba – zavrženje revizije - pomembno pravno vprašanje
Določba 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP, ki določa, da lahko stranka predlaga obnovo postopka iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP samo v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana, daje jasen odgovor na vprašanje začetka teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka, zato razlaga te določbe ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZMZ člen 60, 62, 63, 63/1, 63/2. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 76.
mednarodna zaščita – ugoditev tožbi – kriteriji za določitev varne tretje države – pomanjkljiva obrazložitev
Sklep mora biti ustrezno obrazložen, te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z odgovorom na tožbo niti s pritožbo.
Glede na navedene določbe ZMZ in trditve tožnika v prošnji se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da se tožena stranka do tožnikovih zatrjevanj, da Hrvaška zanj ni varna tretja država, v obrazložitvi sklepa ni opredelila, s tem pa je kršila določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, ki se na podlagi 30. člena ZMZ uporablja subsidiarno. Obrazložitev sklepa mora namreč vsebovati, razen v primerih, ko je dopustna skrajšana obrazložitev, dejansko podlago in pravno podlago izreka sklepa. Če sklep nima takšne obrazložitve, je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka. Navedeno mora biti ugotovljeno dejansko stanje in razlogi, ki so organ vodili k odločitvi. Pomanjkljivosti obrazložitve sklepa ni mogoče odpraviti niti z odgovorom na tožbo niti z navedbami v pritožbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zaradi neupoštevanja pravil upravnega postopka na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka odpraviti nakazane pomanjkljivosti in tožniku dati možnost, da dodatno pojasni, zakaj Republika Hrvaška zanj ni varna tretja država, nato pa se bo morala do njegovih navedb v novem aktu opredeliti.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - trditveno in dokazno breme
Pri zatrjevanju neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje mora revident opraviti primerjavo za odločitev pomembnega pravnega vprašanja in dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, s katero utemeljuje neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje ter utemeljiti, v čem je zatrjevana neenotnost glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev in to vprašanje konkretno navesti.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – novo pooblastilo
Če revident, ki uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne opredeli, ali uveljavlja obstoj pomembnega pravnega vprašanja, odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, posledično pa tudi ne konkretizira pomembnega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve oziroma ne navede sodne prakse Vrhovnega sodišča ali ne predloži primerov sodnih odločb iz prakse sodišča prve stopnje ter ne navede ostalih okoliščin, pomembnih za preizkus dovoljenosti revizije, ni izpolnil svojega trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zelo hude posledice, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazane z navedbo, da je bila stranki nezakonito odvzeta pravica do vračila premoženja v naravi in da priznana odškodnina ne odraža vrednosti premoženja ob podržavljenju.
UPRAVNI SPOR – GRADBENIŠTVO – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013141
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 1, 1/4, 101, 101/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – upravni postopek - obnova – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – obnova med vojno požganih pastirskih stanov – dopustnost gradnje brez gradbenega dovoljenja – jasno besedilo zakona – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker je odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali vojni požig pastirskih stanov sodi med druge nesreče po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1 in zato za njihovo obnovo gradbeno dovoljenje ni potrebno, mogoč že z branjem zakonskega teksta četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ki zaradi jasne dikcije ne rabi dodatne razlage, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, ampak morajo biti za njihovo izkazanost podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.
izplačilo razlike v plači – višji upravni delavec – inšpektor – prevedba nazivov po predhodnih določbah ZJU – razporeditev na delovno mesto – določitev plačnega količnika – zadržanje napredovanj
ZJU pri prevedbi naziva varuje plačo v absolutnem znesku in ne posameznih napredovanj.
URS člen 26. ZZVZZ člen 81, 82. OZ člen 131, 131/1, 148, 148/1, 171.
predlog za dovoljenost revizije – odškodninska odgovornost delodajalca – prenehanje delovnega razmerja – dokončnost upravne odločbe - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze – prispevek oškodovanca – dopuščena revizija
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v I. točki izreka tega sklepa.