V upravnem sporu, ki predvideva dvostopenjsko odločanje (po drugem odstavku 12. člena ZUS-1 odloča Vrhovno sodišče o pritožbi in o reviziji), je revizija izredno devolutivno pravno sredstvo zoper (nekatere) pravnomočne odločitve upravnega in ne Vrhovnega sodišča. Možnost vložitve revizije zoper odločitve Vrhovnega sodišča bi bila tudi v nasprotju s sistemsko vlogo Vrhovnega sodišča in z namenom samega pravnega sredstva.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUP člen 215. ZJU člen 65, 65/6.
predlog za dopustitev revizije - predlog tožene stranke - javni uslužbenci - obrazložitev akta - ugoditev tožbi - napotitev na pravdo - odškodninski zahtevek - nepopoln predlog - neenotna praksa sodišča prve stopnje - delno zavrženje predloga
Predlagatelj, ki utemeljuje pomembnost presoje izpostavljenega vprašanja s potrebo po poenotenju sodne prakse,mora natančno in konkretno izkazati njeno neenotnost.
lekarniška dejavnost - začasna odredba ZUS-1 - poslovna enota (podružnica) - neizkazana težko popravljiva škoda - odložitvena začasna odredba - oblikovalna odločba - akt, ki se ne izvršuje po določbah Zakona o upravnem sporu - ureditvena začasna odredba - izguba strank - materialna škoda - zavrnitev pritožbe
Izpodbijana odločba toženke, s katero je Javni zavod A. izdala soglasje k ustanovitvi nove poslovne enote, je po svoji naravi oblikovalna odločba (ne gre za odločbo, ki bi nalagala obveznosti). Slednja pa v nasprotju z zavezovalnimi ne predvideva izvršljivosti po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je odločba izvršena že na podlagi svoje izdaje, zato v obravnavanem primeru že iz tega razloga niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.
Vrhovno sodišče se strinja s temeljno ugotovitvijo sodišča prve stopnje in razlogi izpodbijanega sklepa, da gre pri navedbah o tem, da naj bi odprtje nove lekarne v neposredni bližini imel pomemben vpliv na na poslovanje pritožničine lekarn, le za tožničino hipotetično predvidevanje, da ji bo škoda nastala v bodoče, če bo podružnica lekarne odprta, saj obnašanja strank v prihodnosti (in posledično zatrjevane morebitne izgube strank) ni mogoče predvideti, zato verjetnost nastanka škode, ki jo zatrjuje tožnica, ni niti predvidljiva niti konkretna.
Škoda, ki jo zatrjuje pritožnica, je pravzaprav utemeljena na javnem interesu – na varstvu življenja, zdravja in premoženja njenih obiskovalcev. Seveda pa je posredno to lahko tudi pritožničina škoda kot upravljavke kopališča, na katerem bi lahko prišlo do škodnega dogodka. Vendar pritožnica ni uspela izkazati verjetnosti nastanka težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, saj jo je mogoče preprečiti z ustreznimi varnostnimi ukrepi, temelječimi na striktnem izpolnjevanju varnostnih predpisov.
Pritožnica predloga za izdajo začasne odredbe ni formulirala na način, da bi posamično, tj. za vsako od videonadzornih kamer, zajetih v izpodbijani odločbi toženke, zatrjevala in izkazala, da bi prav zaradi prenehanje njenega delovanja pritožnici nastala težko popravljiva škoda, zato sodišče prve stopnje v okviru materialnoprocesnega vodstva ni bilo dolžno ugotavljati, katera izmed nadzornih kamer je v smislu varovanja življenja in premoženja obiskovalcev še posebej obremenjena. Predlogu za izdajo začasne odredbe zato ni moglo ugoditi niti deloma.Neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o bistveni kršitvi določb postopka, ker naj sodišče prve stopnje ne bi preizkusilo utemeljenosti začasne odredbe glede vsake posamezne kamere.
ZTFI-1 člen 463, 463/2, 463/4, 523, 523/1. ZUS-1 člen 17. ZUP člen 43.
dopuščena revizija - dovoljenje za prevzemno ponudbo - Agencija za trg vrednostnih papirjev - aktivna legitimacija za tožbo v upravnem sporu - stranska udeležba - ponudnik - zavrnitev revizije
Postopka odločanja agencije se lahko po splošnih določbah o postopku odločanja agencije v posamičnih zadevah udeleži le stranka postopka (četrti odstavek 463. člena ZTFI-1). Stranka postopka za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo iz 32. člena ZPre-1 je glede na določbo prvega odstavka 523. člena ZTFI-1 samo prevzemnik. S tem je v postopku odločanja agencije o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo iz 32. člena ZPre-1 izključena smiselna uporaba določb prvega odstavka 43. člena ZUP o stranski udeležbi v upravnem postopku, ki se smiselno uporablja za postopek odločanja agencije le v primeru, če v tem zakonu ni določeno drugače (drugi odstavek 463. člena ZTFI-1). Ker je stranska udeležba v postopku agencije za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo iz 32. člena ZPre-1 izključena, ima ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 17. člena ZUS-1 aktivno legitimacijo za tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi agencije v postopku o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo iz 32. člena ZPre-1, samo prevzemnik.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00069431
ZUS-1 člen 47, 47/1, 48, 48/1, 48/2. ZRPPB-1 člen 258, 258/6. ZBan-3 člen 389.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - ukrepi za reševanje bank - odločanje nacionalnega organa za reševanje bank - Enotni odbor za reševanje - odločba Enotnega odbora za reševanje - enotni postopek reševanja banke - presoja odločbe nacionalnega organa za reševanje - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Iz obrazložitve sodbe mora biti razvidno, da je sodišče o določenem vprašanju odločalo kot o predhodnem vprašanju, saj predhodno vprašanje tvori spodnjo premiso sodniškega silogizma in je kot tako del dejanske podlage sodbe. Upravno sodišče pravilnosti predhodnih odločitev Odbora in Banke Slovenije (odločba o prodaji poslovanja) v postopku reševanja Banke ni obravnavalo kot predhodno vprašanje, saj od tega ni odvisna odločitev o tožbi.
Upravno sodišče ima v enotnem postopku reševanja banke jurisdikcijo omejene presoje, saj lahko preizkusi le pravilnost izvršitve odločbe Odbora z odločbo nacionalnega organa za reševanje (Banka Slovenije) - kar vsebuje tudi kontrolo golega dejstva obstoja odločbe Odbora, izdane v postopku reševanja banke.
zavrženje tožbe - prepozna tožba - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - vročitev upravne odločbe - napake pri vročanju - odprava napak - zavrnitev pritožbe
Napake pri vročanju mora naslovnik zaznati, še posebej če gre za kvalificirane pooblaščence, odvetnike, in glede tega ustrezno ukrepati, tj. pozvati na odpravo napak.
Tožbo v upravnem sporu lahko vloži le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.
pogojni odpust - tožba po 4. členu ZUS-1 - zavrženje tožbe - drugo učinkovito sodno varstvo - zavrnitev pritožbe
Glede na to, da lahko stranka po prvem odstavku 224. člena ZUP svoje pravice začne izvrševati šele, ko je odločba dokončna, je mogoče izrek sklepa o zadržanju izvršitve odločbe, s katero je bilo odločeno o pogojnem odpustu, zoper katerega ni dopustna pritožba, razlagati le na način, da je bila izvršitev zadržana, vse dokler odločba, ki vsebuje ponovno odločitev toženke glede pritožnikove prošnje za pogojni odpust, ne bo vročena pritožniku.
Ker pozitivna odločba o pritožnikovi prošnji za pogojni odpust ni postala izvršljiva, niti ni bila zanj kasneje izdana druga pozitivna odločba, pritožnik tam še zmeraj prestaja kazen zapora. Izpodbijano dejanje zato predstavlja zgolj izvrševanje pravnomočne kazenske sodbe, s katero je bila pritožniku izrečena kazen zapora, ne pa delovanja ali ravnanja, ki bi brez procesne forme neposredno učinkovalo z ustvarjanjem pravnih posledic zoper pritožnika. Spornega dejanja toženke zato ni mogoče samostojno izpodbijati v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1, saj je v takem primeru predmet sodne presoje lahko le posamični pravni akt, na katerem tako dejanje temelji.
predložitev izpodbijanega akta - izpodbijanje pogodbe - zavrnitev pritožbe - zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge
Več od jasnega poziva, kako naj stranka odpravi pomanjkljivosti svoje vloge, v katerem stranko tudi opozori na posledice, če temu pozivu ne bo sledila, sodišču prve stopnje ne nalagata ne ZPP ne ZUS-1. Zato pritožbe ne morejo utemeljiti pritožničine navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati njeno starost, psihofizično stanje in to, da je laik.
Pritožba ni sredstvo za odpravo procesnih pomanjkljivosti vloge oziroma tožbe v upravnem sporu.
začasna odredba - nevladna organizacija - status - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - zavrnitev pritožbe
Začasno ureditev stanja je mogoče predlagati le v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki pa je tisto, o katerem je bilo odločeno z dokončnim posamičnim aktom, ki se izpodbija s tožbo.
ZPP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4. ZUS člen 24, 24/1, 28, 28/1.
brezplačna pravna pomoč - prepozna tožba - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - fikcija vročitve - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - opravičljivi razlogi za zamudo
Fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje vročevalec opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Zato dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku oziroma dan, ko se je s pisanjem pritožnik dejansko seznanil (ki v predmetni zadevi niti nista sporna), za samo vročitev nista pravno odločilna in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.
Da bi uspel s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje bi moral pritožnik izkazati,da so obstajali opravičljivi razlogi zaradi katerih tožba ni bila pravočasno vložena, na katere ne on in ne njegova pooblaščenka nista mogla vplivati in tudi sicer s svojim ravnanjem preprečiti nastanka zamude.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00068529
ZIKS-1 člen 106, 106/9. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
pogojni odpust s prestajanja kazni zapora - začasno zadržanje - ponovno odločanje - popravni sklep - začasna odredba ZUS-1 - zavrnitev izdaje začasne odredbe - neizkazana težko popravljiva škoda - vzročna zveza med zatrjevano škodo in izpodbijanim aktom
Izpodbijani popravni sklep z dne 3. 3. 2023 ni podlaga za pritožnikovo prestajanje zaporne kazni, kar izhaja že iz izreka tega sklepa, zato zadržanje izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na odločitev toženke, da se tožnika pogojno ne izpusti s prestajanja zaporne kazni, že po naravi stvari ne bi privedlo do začasne izpustitve s prestajanja kazni. To pomeni, da tudi če bi držale pritožbene navedbe, da je popravni sklep ničen, pritožnik zaradi tega ne bi bil pogojno odpuščen s prestajanja kazni zapora.
Zmotno je tudi pritožnikovo sklicevanje na odločbo toženke z dne 26. 10. 2022 o odobritvi pogojnega odpusta z dnem 31. 1. 2023, saj je bila ta odločitev s sklepom z dne 30. 1. 2023 zadržana do ponovnega odločanja. O tem je toženka sicer res odločala 2. 2. 2023, vendar s to odločbo ni bilo odločeno, da se pritožnika pogojno odpusti. Tega tudi pritožnik ne trdi. To torej pomeni, da tudi če sklep z dne 3. 3. 2023 po svoji pravni naravi ni popravni sklep (kar bo predmet odločanja o tožbi), to ne pomeni, da bo morebitna ugoditev pritožnikovi tožbi privedla do njegovega pogojnega odpusta s prestajanja zaporne kazni.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00067715
ZUS-1 člen 2, 4, 5, 17, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 142, 142/1, 226.
zavržena tožba - ni upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - sklep procesne narave - tožba po 4. členu ZUS-1 - zavrnitev pritožbe
Sklep, s katerim je tretji osebi priznan položaj stranskega udeleženca v tujem postopku, je le sklep procesne narave, ki ne uživa samostojnega sodnega varstva po 2. ali 5. členu ZUS-1.
V primeru, ko procesne predpostavke za redni upravni spor niso podane, to ne pomeni, da bi se lahko vodil subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1.
Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUS-1 odloči, da se več v enem postopku vloženih zahtevkov obravnava in o njih odloči v ločenem postopku, po drugem odstavku istega člena izrecno ni dovoljena.
zavrženje tožbe - stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku - sestava senata
Ker tožeča stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bila stranka ali stranski udeleženec,je izpolnjen pogoj za zavrženje tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4, 280, 280/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 77.
zavrženje tožbe - aktivna legitimacija - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta - uveljavljanje ničnosti - vpliv na pravni položaj tožnika - ugoditev pritožbi
Nepravilnosti, ki imajo za posledico ničnost odločbe, lahko posegajo tudi v pravni položaj tretjih, ki v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bili udeleženi. Aktivno legitimacijo za uveljavljanje ničnosti zato nimajo le osebe s formalnim statusom stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe, pač pa vse osebe, na pravice ali pravne koristi katerih vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00067724
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 29, 29/3. ZUS-1 člen 32.
predaja odgovorni državi - začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana - pravni interes - odprava odločbe - vrnitev tujca
Izvršitev predaje prosilca za mednarodno zaščito odgovorni državi članici sama po sebi ne vpliva na vodenje (in dokončanje) upravnega spora in tudi ni nepopravljiva posledica, saj način odprave posledic izvršenega sklepa o predaji v primeru uspeha v upravnem sporu ureja že Uredba Dublin III, zato tožnik z navedbami, da mora ostati v Sloveniji, ker mu bo drugače odrečen pravni interes za določanje o tožbi, težko popravljive škode (32. člen ZUS-1) ni izkazal.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - uspeh s tožbo - pravni interes - zahteva za odločitev v sporu polne jurisdikcije
Predlagatelja sta Vrhovnemu sodišču predlagala dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je bilo ugodeno njuni tožbi na način, da je bilo zanju sporno gradbeno dovoljenje odpravljeno in zadeva vrnjena toženki v ponovni postopek. Ker torej ni več odločbe, za katero sta predlagatelja zatrjevala, da posega v njune pravice, si z revizijo ne moreta izboljšati svojega pravnega položaja, ki ga utemeljujeta z lastništvom nepremičnine, na katero naj bi negativno vplivala gradnja daljnovoda.
Na to ne vpliva, da Upravno sodišče ni sledilo njuni zahtevi, naj odloči v sporu polne jurisdikcije tako, da investitorju zavrne zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. Predlagatelja sta namreč v dosedanjem upravnem postopku, ki se je vodil na zahtevo tretjega, sodelovala izključno z namenom varstva svojih pravic, v katere bi lahko bilo poseženo z izdajo gradbenega dovoljenja. Ker tega ni več, tudi njun pravni položaj ostaja nespremenjen. Zanju je posledica odločitve Upravnega sodišča, da toženki prepusti ponovno odločanje o investitorjevi zahtevi, samo dejanska in se kaže v časovno odloženem pravnomočnem koncu odločanja o investitorjevi zahtevi.
Predlog za izdajo začasne odredbe je pritožnik vložil s ciljem, da se prepreči oziroma odloži prisilna izterjava obveznosti v višini 37.114,70 EUR. Vendar pa takšnega učinka s predlagano izdajo začasne odredbe v upravnem sporu zoper akt toženke, s katerim mu je bilo omogočeno obročno plačilo te obveznosti, ne more doseči, s tem pa tudi ne izboljšati svojega pravnega položaja. Četudi bi sodišče ugodilo njegovemu predlogu in začasno odredbo izdalo, bi navedeno pomenilo zgolj to, da bi bil pritožnik dolžan nemudoma poravnati obveznost v višini 37.114,70 EUR. Morebitna ugoditev njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe tako ne bi izboljšala njegovega pravnega položaja.