javni uslužbenci - premestitev - kraj opravljanja dela
Ker je sodišče ugotovilo, da eden od pogojev iz drugega odstavka 149. člena ZJU ni podan, je premestitvi tožečih strank utemeljeno štelo za nezakoniti.
delavci policije - posebni delovni pogoji - plačilo dodatka - dežurstvo - pripravljenost za delo
Iz ZPol jasno izhaja razlikovanje med pripravljenostjo za delo na delovnem mestu in dejansko efektivno opravljenim delom, na katerega so vezani ostali posebni delovni pogoji iz 81. člena tega zakona. Tožbeni zahtevek, ki se glasi na plačilo dodatkov za delo ob nedeljah, praznikih, v nočnem času in v izmenah za čas dežurstva v obliki pripravljenosti za delo na delovnem mestu, ko tožeča stranka efektivnega dela ni opravljala, zato ni utemeljen.
Ne gre za to, da se delo (opravila, zadolžitve) v času pripravljenosti za delo na delovnem mestu ne bi štelo kot delo. Gre za posebno obliko dela, vezano na naravo in organizacijo dela v policiji, ki utemeljuje tudi različno plačilo v primerjavi z rednim delom, ki ga delavec opravlja v okviru svojih rednih delovnih zadolžitev.
ZDR člen 83, 86, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za odpoved - zagovor - javni uslužbenec - oblika in vsebina odpovedi
Pri razlogu iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je treba ugotoviti tudi težo kršitve, obliko krivde (naklep ali huda malomarnost) in da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Pri ugotavljanju teh okoliščin je pomemben tudi zagovor delavca, saj gre predvsem za ugotavljanje subjektivnih elementov kršitve in subjektivnega odnosa delavca do njih.
šolstvo - napredovanje v naziv - izpolnjevanje predpisanih pogojev - vezanost revizijskega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje
Ker je neizpolnjevanje že enega izmed v 9. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah naštetih pogojev dovolj za zavrnitev zahteve za napredovanje v naziv mentor, je bil v obravnavani zadevi s pravilno uporabo Pravilnika predlog za napredovanje v ta naziv pravilno in zakonito zavrnjen.
Pri prevedbi tožnikovega prejšnjega naziva v nov naziv je tožena stranka ravnala pravilno, ko je pri prevedbi upoštevala količnik, ki je bil v Pravilniku o sistematizaciji delovnih mest določen kot osnovni količnik za delovno mesto, ki ga je opravljal tožnik.
Med strokovnimi delavci, ki lahko napredujejo v naziv svetnik, zakon (ZOFVI), ki taksativno navaja, kdo lahko napreduje v ta naziv, ne navaja korepetitorja, kar pomeni, da je zakon za korepetitorje izključil možnost napredovanja v ta naziv.
JAVNI USLUŽBENCI - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - ŠOLSTVO
VS1010844
ZVis člen 24, 24/4.
imenovanje direktorja inštituta
Sklepa, s katerim znanstveni svet članice univerze pogojno imenuje vršilca dolžnosti direktorja inštituta, ni mogoče šteti kot predloga v smislu četrtega odstavka 24. člena ZVis in 4. alineje 88. člena statuta.
ZJU člen 60, 60/4, 64, 64/1, 65, 65/6. ZUS člen 21, 21/1, 26, 26/1.
prepozna tožba - rok za vložitev tožbe - imenovanje na položaj generalnega direktorja
Ker ZJU ne določa, da se ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije, ki se nanaša na enega kandidata, vroči vsem drugim kandidatom, ki so sodelovali v fazi izbirnega postopka pred posebno natečajno komisijo, je treba varovati rok za tožbo, ki teče od vročitve ugotovitvenega sklepa stranki, v korist katere je bil sklep izdan, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru.
ZDDO člen 23, 23/1-3, 23/2, 23/4, 23/5, 30.ZJU člen 199.
razrešitev višjega upravnega delavca - razlogi za razrešitev - utemlejitev razlogov za razrešitev - komandir policijske postaje
Iz samega izreka navedene odločbe izhaja, da gre v obravnavani zadevi za razrešitev tožnika. V odločbi o razrešitvi višjega upravnega delavca morajo biti razlogi za razrešitev strokovno utemeljeni.
ZJU člen 128, 130, 130/4.URS člen 2, 3, 120, 153. Uredba o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti (2003) člen 5.
disciplinski postopek - zastaranje - urejanje s podzakonskim aktom - bolniška odsotnost delavca - uvedba in vodenje disciplinskega postopka
Uredba Vlade (o disciplinskem postopku v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti), sprejeta na podlagi četrtega odstavka 130. člena ZJU, posega v zakonsko materijo z določitvijo primerov, ko disciplinskega postopka ni mogoče uvesti in voditi.
Bolniška odsotnost delavca ne preprečuje uvedbe disciplinskega postopka.
Komisija za pritožbe je ugotovila, da "narava poškodbe (op.: zaradi katere je bil tožnik v bolniškem staležu) še zdaleč ni bila takšna, da se ne bi mogel udeležiti (op.: disciplinske) obravnave". Sodišče prve stopnje je tem ugotovitvam tožene stranke same pritrdilo in tudi utemeljilo zakaj, kar pomeni, da ima sodba tudi razloge o tem, da bolniški stalež tožnika ni bil ovira za vodenje disciplinskega postopka.
imenovanje na položaj generalnega direktorja v ministrstvu – izpodbijanje predloga za imenovanje – upravni akt – zavrženje tožbe
Izpodbijani predlog Vladi RS za imenovanje na položaj nima narave upravnega akta iz 1. člena ZUS, saj ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. S predlogom ni poseženo v nobeno pravico oziroma pravno korist tožnice, ker biti predlagan v imenovanje na ta položaj ni pravica ali (neposredna na zakon oprta) pravna korist.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 89, 89/2, 115, 115/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS člen 39.
učitelj - vrnitev na delo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - število dijakov - neutemeljeni odpovedni razlogi - vložitev tožbe - starši
Ker je tožena stranka predhodno ugotovila nepotrebnost določenega števila delavcev na delovnem mestu učitelja praktičnega pouka tekstila, je po vrnitvi tožnice v delovno razmerje na podlagi pravnomočne sodne odločbe v istem šolskem letu (na podlagi istih podatkov o številu in strukturi dijakov ob sprejemu prejšnjega programa) utemeljeno ugotovila, da nima potreb po opravljanju tega dela za enega od delavcev.
ZJU člen 21, 40, 41, 194. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 63.
prevedba - uradniški naziv - razporeditev - uradniško delovno mesto - akt o sistemizaciji
Tožnica ni imela položaja višjega upravnega delavca ali upravnega delavca, zato na podlagi 194. člena ZJU ni prišlo do prevedbe v uradniški naziv. Do te prevedbe ni prišlo niti na podlagi drugega odstavka 63. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, ki je sicer omogočala razporeditev strokovno-tehničnega delavca na uradniško delovno mesto brez javnega natečaja, če je bilo to delovno mesto v aktu o notranji sistemizaciji določeno kot uradniško. Delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica ob prevedbi, namreč ni bilo opredeljeno kot uradniško delovno mesto.
ZPP člen 184, 184/2. ZTPDR člen 83. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije(1994) člen 56, 75.
zdravstvena dejavnost - osnovna plača – dodatek za težje pogoje - dokončna odločba – uveljavljanje sodnega varstva – sprememba tožbe – prekluzija
Tožeče stranke so zahtevek za spremembo količnika plače in razveljavitev odločbe o dodatku za težje delovne pogoje prvič postavile nekaj let po dokončnem sklepu. S tem so zamudile zakonsko določen rok za sodno varstvo, ki ima naravo prekluzivnega materialnega roka, z vsemi pravnimi posledicami takšnega roka.
dodatek za znanstveni naziv – zahteva za plačilo – sklepi delodajalca – pravno varstvo
O vseh pravicah in obveznostih javnih uslužbencev (razen navodil za delo v okviru opisa nalog delovnega mesta) se odloča s pisnimi sklepi. Zoper te sklepe je določena možnost pritožbe (razen izjem) in v nadaljevanju tudi sodno varstvo. Sodno varstvo se v takem primeru nanaša na izpodbijano odločitev (sklep) o pravici in obveznosti javnega uslužbenca in ne neposredno na samo pravico, za katero tožnik meni, da mu pripada.
Tožnica bi morala izpodbijati oziroma zahtevati odpravo obeh odločb tožene stranke, s katerima ji za nazaj ni bil priznan dodatek za magisterij in šele potem zahtevati plačilo tega dodatka.
upravni spor – odškodninski zahtevek - dovoljenost
Zahtevek za plačilo odškodnine je tudi po presoji vrhovnega sodišča akcesoren zahtevek, ki ga tožnik ne more uveljavljati kot samostojni zahtevek v upravnem sporu oziroma ga ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi.
Zahtevek za plačilo odškodnine po 5. odstavku 65. člena ZJU je akcesoren zahtevek, ki ga tožnik ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi.
učitelj - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - predvideno zmanjšanje vpisa dijakov
Ob realni oceni o pričakovanem zmanjšanju vpisa dijakov za zakonitost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti ni bistveno, ali v naslednjih letih dejansko pride do bistvenega zmanjšanja vpisa dijakov in ali dejansko pride do prenehanja potreb po delu učitelja. Dovolj so že realna predvidevanja, da do takega zmanjšanja vpisa lahko pride.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1-1.
disciplinski postopek – učitelj - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja – zahteva za uvedbo disciplinskega postopka – obseg sodne presoje – ustavitev disciplinskega postopka
Disciplinski organi in tudi sodišče so vezani na opis kršitve, ki se očita delavcu in ki mora biti navedena že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka.
ZJU je tudi po noveli ZJU-B ohranil dvostopenjski postopek v zvezi določbami o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Čeprav je pravni pouk v odpovedi pogodbe o zaposlitvi („javna uslužbenka lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku trideset dni od dneva vročitve odpovedi“) delno napačen (saj določa napačen rok in govori o zahtevi za ugotovitev nezakonitosti in ne o pritožbi), delno pa pomanjkljiv (saj ne določa organa, pri katerem lahko tožnica vloži pritožbo), ta okoliščina ne more spremeniti zakonske določbe o sodnem varstvu, ki je dovoljeno le pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe.
Izostanek procesne predpostavke predhodnega postopka ne pomeni okoliščine, ki bi predstavljala absolutno bistveno kršitev določb postopka po tretji in dvanajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Z določbo četrtega odstavka 23. člena ZDSS-1 ni izključena uporaba drugega odstavka 42. člena ZDSS-1 v primeru sporov o prenehanju delovnega razmerja po ZJU. Tega postopka - strogo formaliziranega obveznega predsodnega postopka – namreč ni mogoče uvrstiti med obvezne postopke mirnega reševanja sporov, ki so predvideni z določbo 23. člena ZDSS-1. Brez izrecnega pritožbenega ugovora tožene stranke o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (v tem primeru prvenstveno v zvezi z 42. členom ZDSS-1) pritožbeno sodišče zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni smelo samo poseči v sodbo sodišča prve stopnje, te razveljaviti in tožbe zavreči.