DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005028
ZSPJS člen 3, 3a. ZDR člen 2, 204. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije – dopuščena revizija – rok za sodno varstvo – prevedba – izplačilo plač
Revizija se dopusti glede vprašanja pravočasnosti zahteve za odpravo kršitve in zahteve za sodno varstvo v primeru drugačnega izplačila plač po prevedbi plač, delavka pa ob prevedbi plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju ne podpiše aneksa k pogodbi o zaposlitvi za drugo delovno mesto in drugačno plačo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, od kdaj dalje je tožnik upravičen do dodatka na dvojezičnost, glede na določbo četrtega odstavka 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev delovnih obveznosti izven delovnega časa – povzročitev prometne nesreče s smrtnim izidom - policist
Delo v policiji, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili tudi na področju prometne varnosti predpostavlja, da policisti in uslužbenci policije na sploh sami tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo cestnoprometne predpise. To je pogoj za vzdrževanje zaupanja javnosti, ki je nujni pogoj za uspešno delo policije. Zato pomeni oziroma bi lahko pomenilo grobo kršenje cestnoprometnih predpisov z življenjsko usodnimi posledicami, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku, z vidika ciljev in interesov, ki jih mora zasledovati policija, veliko moralno škodo, tudi če je tožnik to storil izven delovnega časa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za odpoved
Z novelo ZDR-A je bilo spremenjeno besedilo drugega odstavka 110. člena: rok za podajo izredne odpovedi ne začne (več) teči od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, temveč od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Iz tako spremenjenega besedila je predvsem bolj jasno določeno, da rok ne začne teči že s trenutkom, ko delodajalec zve za neko ravnanje delavca, ki lahko je ali pa tudi ne razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za trenutek, ko delodajalec ugotovi, da je konkretno ravnanje delavca taka kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki pomeni utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 130. ZDDO člen 71. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela delavcem in funkcionarjem v državnih organih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – javni uslužbenec - kršitev z znaki kaznivega dejanja – goljufija – stroški prevoza na delo – potni stroški - rok za odpoved
Tožena stranka je utemeljeno čakala do prejema zadnje manjkajoče dokumentacije, na podlagi katere je opravila celovito analizo tožnikove prisotnosti na delo in domnevnih voženj na delo iz z dela, v primerjavi s podatki o tem, kje se je tožnik takrat nahajal. Šele na podlagi celovite analize vseh pridobljenih podatkov je preverjala, ali je tožnik tudi v dneh, ko je sam zatrjeval prihod na delo in z dela na naslov stalnega prebivališča, tja oziroma od tam tudi dejansko prihajal.
Dokončnost in izvršljivost (izredne) odpovedi, ki v obravnavani zadevi časovno sovpada z vročitvijo odločbe Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS revidentu, predstavlja učinkovanje odpovedi javnemu uslužbencu, zato je bil revident do tega trenutka v delovnem razmerju in mu je bila lahko pogodba o zaposlitvi odpovedana iz drugega razloga kot po prvotni odpovedi.
DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
VS3004992
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 367/5, 377. ZDSS-1 člen 31. Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini člen 21.
javni uslužbenci – plačilo dnevnic – dnevnice – plačilo najemnine – napotitev na delo v tujino – službeno potovanje – službena pot – zavrženje revizije – dovoljenost revizije – premoženjski delovni spor – vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Tožnik ni zatrjeval, da bi dnevno potoval v drug kraj, torej izven območja kraja, kamor je bil s pogodbo napoten na opravljanje nalog v tujini, zato mu dnevnice ne pripadajo.
javni uslužbenci - pogodba o zaposlitvi za določen čas – pogodba o zaposlitvi vojaka – prenehanje delovnega razmerja
Nosilni razlog izpodbijane sodbe je, da je imela tožena stranka zakonsko pooblastilo za sklepanje pogodb o zaposlitvi z vojaki oziroma za poklicno opravljanje vojaške službe za določen čas, tudi za krajše obdobje, za kakršno je imel tožnik sklenjeno prvo pogodbo o zaposlitvi. Okoliščine, na katere se je skliceval tožnik, na takšno pravico sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas niso mogle vplivati. Po izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo.
ZZZ-1 člen 44, 47, 54. ZJU člen 16, 16/3. Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvu Republike Slovenije v tujini člen 9.
javni uslužbenec na strokovno tehničnem delovnem mestu – delo na predstavništvih RS v tujini – plačilo za delo preko polnega delovnega časa
Tretji odstavek 47. člena ZZZ-1 izrecno določa, da je v zunanji službi opravljanje dela preko polnega delovnega časa upoštevano pri določitvi plače. Zakonsko besedilo je jasno in nedvoumno. Zato je neuspešno revizijsko prizadevanje, da bi se morale zatrjevane nadure še dodatno plačati, saj to iz navedene določbe ne izhaja oziroma je izrecno določeno, da se delo preko polnega delovnega časa upošteva pri določitvi plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – možnost nadaljevanja delovnega razmerja - reintegracija
Na podlagi drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 118. člena ZDR sodišče v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko samo razveže pogodbo o zaposlitvi, če upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Pri taki odločitvi upošteva vse okoliščine in interese, ki jih lahko ugotovi pred odločitvijo, to je do zaključka obravnave pred sodiščem.
Ker je tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe v prvem postopku tožnika pozvala na delo in mu omogočila ponovni nastop dela, tako da je bilo tožniku delovno razmerje že več kot leto in pol ponovno vzpostavljeno, je sodišče utemeljeno presodilo, da ni šlo za takšno stopnjo izgube zaupanja v smislu drugega odstavka 118. člena ZDR, da se delovno razmerje ne bi moglo nadaljevati.
ZObr v 10. točki četrtega odstavka 57. člena opredeljuje kršitev kot žaljivo ali nasilno obnašanje do podrejenih, nadrejenih ali drugih vojaških oseb na istem položaju oziroma do civilnih oseb. V dejanski stan kršitve niso vključene morebitne reakcije navedenih oseb na takšno obnašanje.
Okoliščine, da je bil tožnik nadrejen vsem delavcem, ki so se zoper njegovo obnašanje pritožili, da je šlo za dalj časa trajajočo kršitev nadrejene vojaške osebe, ki kljub opozorilom podrejenih s svojim ravnanjem ni prenehala in da se je tožniku tak način obnašanja do podrejenih zdel celo normalen, utemeljujejo izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
vojaška oseba – prevedba naziva – količnik za določitev plače – ohranitev napredovanj
Tožniku je bilo pri prevedbi zagotovljeno varstvo pridobljenih pravic, saj je bila upoštevana višina plače pred prevedbo. ZJU pri prevedbi varuje plačo v absolutnem znesku in ne posameznih napredovanj.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3004902
URS člen 23. ZUP člen 103, 215. ZPP člen 117, 367, 384. ZDSS-1 člen 31, 31-2. ZJU člen 24, 25, 35, 39. ZUJIK člen 45. ZDR člen 86.
javni zavod - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - napačen pravni pouk - procesna predpostavka - notranje varstvo pri delodajalcu - vrnitev v prejšnje stanje
Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o vrnitvi v prejšnje stanje glede postopka izredne odpovedi, je revizija dovoljena.
Stališče oziroma pravilo o tem, da napačni pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ima funkcijo zagotavljanja pravne pravičnosti, ki mora biti vzpostavljena tudi med delavcem in delodajalcem pri urejanju delovnopravnega razmerja.
Pritožba, ki jo je zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnik pravilno vložil pri toženi stranki, je glede na smiselno upoštevanje tretjega odstavka 24. člena in prvega odstavka 25. člena ZJU pravočasna, če jo je tožnik vložil v roku 8 dni od seznanitve s tem, da je zaradi upoštevanja pravnega pouka tožene stranke napačno uveljavljal direktno sodno varstvo namesto notranjega varstva pri delodajalcu.
ZDR člen 20, 52, 53, 77. ZOFVI člen 107, 109, 119.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog prenehanja – zaposlitev v šolstvu – neizpolnjevanje predpisanih pogojev - nadomeščanje delavke na bolniški
Razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po drugi alineji prvega odstavka 52. člena ZDR in po šestem odstavku 109. člena ZOFVI sta dva različna in samostojna razloga, ki drugače in vezano le na konkreten razlog določata tudi omejitev časa zaposlitve.
odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu – vojaško urjenje – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda - skaženost
Ni izključeno, da v določenih okoliščinah običajno vojaško urjenje predstavlja nevarno dejavnost, ki je podlaga za objektivno odgovornost po 149. členu OZ.
ZJU člen 12, 24, 194 – 196. ZObr člen 88, 100a. ZObr-D člen 30. ZDR člen 204. ZDSS-1 člen 42. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih
organih člen 16.
vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - dodatek za delo v upravi - odločitev o pravici - uveljavljanje sodnega varstva
Tudi vojaške osebe se glede na določbe ZJU in ZObr-D obravnavajo kot uradniki, saj so bila tudi za pripadnike Slovenske vojske vzpostavljena pravila, ki so sicer veljala za uradnike v smislu določb ZJU, s specifično ureditvijo poimenovanja nazivov in določitvijo količnikov za določitev osnovne plače.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pomočnica vzgojiteljice - poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev - uporaba kolektivne pogodbe
Če so bili v kolektivni pogodbi, ki je zavezovala toženo stranko, določeni kriteriji za določitev presežnih delavcev, je bila tožena stranka te kriterije dolžna uporabiti.
ZDDO člen 14. ZRPJZ člen 8. ZObr člen 5, 63a, 88. ZObr-D člen 30. ZJU člen 194 - 196. Uredba o vojaških uslužbencih (2003) člen 6, 20, 21. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
vojaški uslužbenec - količnik za določitev plače - prevedba nazivov - višji upravni delavec
Določbe specialnih predpisov v skladu z ZJU, na katerega napotuje ZObr, določajo prevedbo tudi za pripadnike Slovenske vojske in pri tem smiselno uporabo ZJU. Tudi vojaške osebe je zato treba obravnavati po pravilih, ki veljajo za upravne delavce po določbah ZJU, seveda z upoštevanjem specifične ureditve po Zobr.
Tožnik kot vojaški uslužbenec XIV. razreda (v nazivu tretje stopnje) je primerljiv z uradniki, za katere se uporabljajo predpisi za višje upravne delavce. To v skladu s prvim odstavkom 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pomeni, da ni mogel obdržati število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, temveč je lahko v skladu s četrtim odstavkom 195. člena ZJU obdržal le količnik za določitev osnovne plače, ki je bil pridobljen na podlagi prejšnjih napredovanj, saj je bil ta višji od osnovnega količnika za naziv tretje stopnje.
ZJU člen 16, 16/3. ZSPJS člen 2, 3, 3/3. ZDR člen 42. ZObr člen 88, 88/1, 88/3.
plačilo za dejansko opravljeno delo – neustrezna izobrazba
Če je tožena stranka kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za dolžnost skrbnika telekomunikacijske infrastrukture tožniku odredila opravljanje dela na drugi dolžnosti, mu mora za opravljeno delo zagotoviti pravice, ki jih za to dolžnost določajo zakon, podzakonski akt oziroma kolektivna pogodba, čeprav tožnik za to delo ne izpolnjuje pogoja ustrezne izobrazbe.