vpisi v sodni register - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored sodnikov - zavrnitev predloga
Predlagatelja navajata, da so sodniki oziroma sodniki, ki so prej sestavljali senat (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat), sledili osnovni odločitvi (ki je po njunem mnenju napačna), ki so jo (ne glede na pritožbene očitke) potrjevali v vseh nadaljnjih postopkih. Toda očitki, da naj bi bile te in nekatere druge s predlagateljema povezane odločitve napačne (oziroma v nasprotju z zakonsko določbo), ne utemeljujejo drugih tehtnih razlogov iz 67. člena ZPP. To, da so ti sodniki (od katerih dva sestavljata tudi sedanji senat) zavzemali enaka (za predlagatelja neugodna) pravna stališča, za razumen dvom o pristranskosti vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VS00059622
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-6, 34. ZFPPIPP člen 373, 373/2, 373/4, 373/4-2. ZGD-1 člen 481, 481/1, 504, 505.
sodni register - sprememba družbenika v d.o.o. - vpis spremembe družbenika v sodnem registru - začetek stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - upravljalske pravice družbenikov - poslovni delež v družbi - prodaja poslovnega deleža - pravno dejstvo - vpis pravnega dejstva - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Poslovni delež družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo zaradi začetka stečajnega postopka nad družbo ne preneha. Sprememba akta o ustanovitvi, ki je posledica poslovne odsvojitve poslovnega deleža v enoosebni družbi, ne zahteva (ni) izvajanje upravljavskih pravic družbenika.
ZPP člen 67. ZS člen 71. Sodni red (2016) člen 156. URS člen 23, 23/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - vpis v sodni register - naravni sodnik - pravica do naravnega sodnika - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov - zavrnitev predloga
Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP je predvsem v smotrnosti in ekonomičnosti postopka, ne pa nestrinjanje s stališči, na katerih so utemeljene posamezne sodne odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VS00052672
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - sprememba družbenika v d.o.o. - sodni register - vpis spremembe družbenika v sodni register - stečajni postopek - družbenik stečajnega dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je možen/dopusten vpis spremembe družbenika v sodnem registru pri družbi, nad katero je začet stečajni postopek.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00050138
ZIL-1 člen 6, 6/1, 105, 107, 107/1, 108, 108/3, 108/4. ZUP člen 6. ZFPPIPP člen 479. Zakon o stečaju (Zakon o stečaju, Srbija) (2009) člen 74.
dopuščena revizija - predlog za vpis spremembe - postopek vpisa v sodni register - vpis spremembe v register znamk - soglasje za vpis v sodni register - soglasje imetnika znamke - stečajni postopek imetnika pravice uporabe - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Pravica tistega, ki v registru ni vpisan kot imetnik pravice, da zahteva spremembo registrskega vpisa, je zgolj izvedena iz pravice vpisanega imetnika, ki lahko načeloma kot edini upravičenec po ZIL-1 zahteva vpis kasnejših sprememb v registru, ki se vodi pri Uradu. Zato mora dano soglasje imetnika vpisane pravice, kadar vpis zahteva nekdo, ki v registru ni vpisan kot imetnik pravice, odražati voljo imetnika pravice, da dovoljuje vpis spremembe v času odločanja urada.
Zmotno pa je stališče upravnega sodišča, da je po četrtem odstavku 108. člena ZIL-1 upoštevno le soglasje, če ga poda v času odločanja upravnega organa aktualni zakoniti zastopnik imetnika vpisane pravice industrijske lastnine. Soglasje v smislu omenjenega člena, kadar gre za gospodarsko družbo, predstavlja pravno dejanje (izjavo volje), ki jo za tak subjekt oblikuje njen zakoniti zastopnik. Dano soglasje zavezuje kot izražena pravnoposlovna volja te pravne osebe. Z vidika tretjega, ki v registru ni vpisani imetnik pravice, se upravičenje za dosego spremembe v registru črpa iz zavezovalne moči, ki jo odraža tako soglasje. V povezavi z načelom zakonitosti, ki velja pri upravnem odločanju, to pomeni, da mora soglasje za vpis spremembe v registru odražati voljo pravne osebe, da tudi v času odločanja tretjemu dovoljuje, da doseže spremembo registrskega stanja. Sklepanje Upravnega sodišča, da je zgolj soglasje zakonitega zastopnika pravne osebe, ki kot tak nastopa v času odločanja upravnega organa, upoštevno po četrtem odstavku 108. člena ZIL-1, prej podano soglasje pa je avtomatično neupoštevno, je napačno.
PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00043300
ZGD-1 člen 75, 75/1, 75/2, 75/2-3, 75/5, 75/7. ZUP člen 96. ZPRS-1 člen 16. ZUS-1 člen 64, 64/3.
sodni register - sprememba poslovnega naslova - opustitev vročitve - sklep o izbrisu iz sodnega registra - vročitev odločbe z javnim naznanilom - presoja zakonitosti odločitve - postopek do izdaje odločbe - obseg sodnega preizkusa - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Odgovor na revizijsko vprašanje ali je bilo upravno sodišče v upravnem sporu pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki je bil podlaga za izdajo s tožbo izpodbijanega upravnega akta, je nikalen. To še zlasti v primerih, ko gre za sklep, ki je po svoji naravi upravni akt, ki je lahko predmet samostojnega upravnega spora.
Sodišče bi bilo pristojno presojati tovrstne procesne kršitve, če bi jih tožnik v tožbi uveljavljal ter torej s tožbo zahteval odpravo tudi teh sklepov, izdanih v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta, predvsem v primerih, ko jih tožnik ne more izpodbijati s (posebno) tožbo, ko torej ne gre za sklepe, ki so lahko predmet samostojnega upravnega spora. Iz slednjega izhaja, da lahko sodišče poleg izpodbijanega upravnega akta, ki je predmet upravnega spora, odpravi tudi sklepe, izdane v upravnem postopku, če jih tožnik izpodbija in je njihova odprava potrebna, da se upravna stvar v ponovnem upravnem postopku pravilno reši.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - SODNI REGISTER
VS00042119
ZIL-1 člen 108, 108/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - postopek vpisa v sodni register - predlog za vpis spremembe - vpis spremembe v register znamk - soglasje za vpis v sodni register - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče kršilo določbe ZIL-1, ko se je postavilo na stališče, da je treba določbe četrtega odstavka 108. člena ZIL-1 razumeti tako, da je upoštevno le soglasje za vpis spremembe v register, ki je podpisano s strani osebe, ki je zakoniti zastopnik imetnika v času vložitve zahteve oziroma odločanja upravnega organa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER - UPRAVNI SPOR
VS00034956
ZGD-1 člen 75, 75/5, 75/7. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sklep o izbrisu iz sodnega registra - presoja zakonitosti odločitve - postopek do izdaje odločbe - dokončni upravni akt - sklep o obstoju izbrisnega razloga - obseg sodnega preizkusa - procesna kršitev - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče v upravnem sporu pristojno presojati procesne kršitve, storjene v postopku izdaje dokončnega sklepa, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - SODNI REGISTER - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00034307
URS člen 42. ZDru-1 člen 9, 9/1, 9/1-6, 11, 12, 13, 13/1, 25, 25/1. ZPCP-2 člen 20, 32, 32-3. ZPP člen 67a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - registracija društva - temeljni akt društva - statut - pridobitna dejavnost društva - pravica opravljanja dejavnosti cestnega prevoza potnikov - korespondenčna seja - pooblastilo za glasovanje - razlaga zakona - pravica do združevanja - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanj:
I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)?
II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah?
III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi:
1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno,
2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in
3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej?
IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po prvem odstavku 13. člena Zakona o društvih?
V. Ali lahko član društva za glasovanje na zboru članov društva pooblasti drugo osebo v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava?
VI. Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni dopustilo določbe v temeljnem aktu društva, po kateri:
1.) zbor članov za člana organa društva lahko imenuje osebo, ki ni član društva, in
2.) se v primeru enakega števila kandidatov za člane v organe društva kot je število članov v teh organih, volitve ne izvedejo, temveč ti kandidati postanejo člani organov?
vpis v sodni register - združitev poslovnih deležev - publicitetni učinek vpisa - ničnost vpisa v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - pravni interes - prekluzivni rok - dopuščena revizija
Sodni register je javna knjiga (7. člen ZSReg). Določbe 8. člena ZSReg ustvarjajo publicitetni učinek vpisov. Nihče se ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka v sodni register ali predložitev listine sodnemu registru objavljena po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka in vsebine listin, na katerih temelji vpis tega podatka, ali vsebine listine, ki je bila predložena sodnemu registru, če zakon ne določa drugače (peti odstavek). Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice (tretji odstavek). Publicitetni učinek vpisov ne sega preko fikcije, da je vsakdo seznanjen z vpisi in varovanja dobre vere tistih, ki se zanašajo na vpisane podatke, če le ravnajo vestno.
Če bi tožeča stranka uspela s tožbenim zahtevkom, se toženci ne bi mogli uspešno sklicevati na vpise v sodnem registru, ki izvirajo iz Sporazuma o združitvi poslovnih deležev in o upravljanju skupnega deleža v družbi A., d.o.o. Na skupščini družbe A., d.o.o., ne bi smeli nastopati kot imetniki združenega poslovnega deleža. Poglavitni pravni interes tožeče stranke bi bil s tem dosežen.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - vpis v sodni register - predlagatelj - pritožba subjekta vpisa - ustanovitelj subjekta - pritožba ustanovitelja - udeleženec v postopku - pravni interes
Ustanoviteljica ni subjekt vpisa oziroma predlagateljica, zato bi ji bilo treba pravico do udeležbe priznati le, če bi bil lahko s sodno odločbo prizadet njen pravni interes. Zgolj dejstvo, da je ustanoviteljica subjekta vpisa in da gre za vpis spremembe, ki temelji na odločitvi ustanoviteljice kot edine družbenice, ne utemeljuje njenega pravnega interesa. Z izpodbijanim sklepom namreč ni prizadeta njena pravica ali njen pravni položaj v zvezi s subjektom vpisa.
ničnost vpisa v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - prekluzivni rok - pravni interes
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da tožeča stranka v primeru zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe na ničnost vpisa nima več pravnega interesa za ugotovitev ničnosti sporazuma o združitvi poslovnih deležev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VS00026654
ZSReg člen 16. ZNP-1 člen 216. ZPP člen 367.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - sodni register - postopek vpisa v sodni register - sklep o zavrnitvi pritožbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V času veljavnosti ZNP je takrat veljavni 16. člen ZSReg določal, da zoper pravnomočen sklep, izdan v postopku za vpis v sodni register, ni dovoljena niti revizija niti obnova postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - SODNI REGISTER
VS00010673
ZSReg člen 2, 4, 4/1, 4/1-7, 8, 8/1. ZZ člen 57, 57/2, 58, 58/2. ZKL člen 11, 11/1. Sklep o organizaciji in delu javnega zavoda Kobilarna Lipica (2008) člen 15, 15/1.
vpis v sodni register - javni zavod - zastopanje - pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - omejitev pooblastil zakonitega zastopnika - vpis omejitev zastopnika - omejitve zastopanja, določene s podzakonskim aktom - učinek proti tretjim - dopuščena revizija
Omejitev zastopanja javnega zavoda, ki ni vpisana v sodni register, je nasproti tretjim osebam brez pravnega učinka, in to kljub temu, da je bil sklep, ki omejuje pooblastila zakonitega zastopnika, objavljen v Uradnem listu.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja - zastopnik družbe - smrt poslovodje - družbena pogodba - določitev poslovodje v družbeni pogodbi - sprememba družbene pogodbe - pogoji za imenovanje poslovodje - volja družbenikov - sprejem sklepa z večino glasov družbenikov - vpis v sodni register - vpis zastopnika družbe v sodni register
Čeprav je bila volja družbenikov, da že v Družbeni pogodbi imenujejo poslovodstvo oziroma zastopnike družbe, pa navedeno ne pomeni, da je bila s tem izključena možnost imenovanja zastopnika po poti, ki jo predvideva ZGD-1, tudi za primer, ko zastopnik družbe svoje funkcije več ne more opravljati. Iz Družbene pogodbe kaj takšnega ne izhaja. Treba je namreč ločevati dve situaciji. Ko pride do imenovanja novega poslovodje zaradi odpoklica prejšnjega, ki je določen v družbeni pogodbi, je treba sklep o imenovanju sprejeti z večino, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe (tri četrtinska večina vseh družbenikov). Zastopnika, imenovanega z družbeno pogodbo, je namreč mogoče odpoklicati oziroma zamenjati le na način, na katerega je bil imenovan. Drugačen pa je primer, ko zastopnik družbe, imenovan z družbeno pogodbo, umre. Funkcije poslovodje tako oseba, ki je določena v družbeni pogodbi, ne more več opravljati; zato imajo (če iz družbene pogodbe ne izhaja drugače) družbeniki možnost, da novega zastopnika družbe imenujejo na način, ki ga predvideva ZGD-1, to je z navadno večino na skupščini (507. člen ZGD-1 in drugi odstavek 510. člena ZGD-1).
vpis spremembe družbenika v sodni register - pooblastilo za sklenitev pravnega posla - naknadna odobritev pravnega posla
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Prejšnji in sedanji družbenik (družba B. d. o. o. in družba B.) sta v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti pojasnila (ter za to predložila dokaze), da je v času sklenitve pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža pooblaščenec družbe A. družba C. oziroma njen direktor D. D. imel pooblastilo, ki je bilo notarsko overjeno, vendar ga je notar pozabil predložiti registrskemu sodišču hkrati s predlogom za vpis spremembe. Družba B. d. o. o. je odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predložila tudi naknadno odobritev pravnega posla – pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža s strani družbe A Pomanjkljivosti, ki jo v zahtevi za varstvo zakonitosti očita Vrhovno državno tožilstvo, tako sploh ni bilo oziroma je bila odpravljena s predložitvijo pogodbe o odobritvi pravnega posla (prvi odstavek 73. člena OZ).
ZPPSL člen 125, 125/1. ZGD člen 521, 521/3-2. ZSReg člen 20, 20/2.
stečajni postopek - asignacija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pripojitev - pravne posledice vpisa pripojitve v sodni register - dopuščena revizija
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil sklep registrskega sodišča o pripojitvi ene družbe z omejeno odgovornostjo k drugi razveljavljen, nima suspenzivnega učinka in tak sklep ne pomeni, da so z njim razveljavljeni tudi učinki samega vpisa pripojitve.
Odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je bil M. d.o.o. v trenutku začetka stečajnega postopka (12. 6. 2003) zoper drugo tožnico že pripojen k njej in ni več obstajal kot samostojna pravna oseba, zaradi česar je treba tudi za pravna dejanja, ki jih je izvršil M. d.o.o., od tega trenutka računati obdobje njihove izpodbojnosti, je tako pravilna.
Stališče sodišč nižjih stopenj, da sodi odločitev o ustanovitvi in prenehanju odvisnega zavoda med naloge upravljanja njegovega ustanovitelja, je napačno. V 30. členu ZZ so naštete pristojnosti in naloge, ki jih opravlja svet zavoda. Odločitve o ustanovitvi in prenehanju odvisnega zavoda ni med zakonskimi pristojnostmi in nalogami sveta zavoda; iz dejanskih ugotovitev v konkretnem primeru pa tudi ne izhaja, da bi akt o ustanovitvi zavoda C. svetu zavoda podeljeval tovrstno pristojnost.
Ni mogoče sprejeti niti argumentacije sodišč nižjih stopenj, da bi bila odločitev o (ustanovitvi in) prenehanju odvisnega zavoda že po svoji naravi naloga upravljanja. Ta odločitev namreč ne posega v notranjo (organizacijsko) strukturo samega ustanovitelja, temveč je del njegove poslovne politike, ki jo ustanovitelj lahko uresničuje tudi preko odvisnega zavoda.
ZGD-1 člen 5. ZSReg člen 8. OZ člen 5, 5/1, 574, 574/2.
prokura - razrešitev prokurista - sodni register - učinki vpisa in izbrisa prokure v sodni register - publicitetni učinek - pooblastilo za sklenitev pogodbe (aneksa)
Konstitutivni učinek imajo samo tisti vpisi, glede katerih je v zakonu tako izrecno določeno (npr. pridobitev lastnosti pravne osebe po določbi prvega odstavka 5. člena ZGD-1). Za vpis prokure kaj takega ni določeno. Vpis ali izbris prokurista v sodni register ima zato le publicitetni učinek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – SODNI REGISTER
VS4001958
ZPP člen 300, 367a, 367c. ZSReg člen 41, 41/2, 41/3. ZGD člen 367. ZGD-1 člen 398.
predlog za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register – pravni interes – izpodbijanje sklepov skupščine – združitev postopkov za dopustitev revizije
Tožeča stranka v obravnavanem primeru nima pravnega interesa za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register po 41. členu ZSReg. Če bo tožeča stranka v ločenem postopku uspela s tožbo za ugotovitev ničnosti oziroma za razveljavitev sklepov, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v sodni register, se bo vsebina sodbe po uradni dolžnosti vpisala v sodni register v skladu s 367. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD oziroma v skladu 398. členom Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1.