OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017344
OZ člen 647. ZIZ člen 12, 98, 267, 270, 277. SPZ člen 6, 136, 137, 164.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - zastavna pravica podjemnika - prenehanje zastavne pravice - začasna odredba - izročitev stvari na podlagi začasne odredbe
Zmotno je tožničino stališče, da je toženka z izročitvijo zastavljene stvari na podlagi (regulacijske) začasne odredbe, ki je ni izpodbijala, izgubila svojo zastavno pravico. Omenjena začasna odredba temelji le na verjetnosti (270. člen ZIZ), da toženkina posest oziroma zastavna pravica ni utemeljena (in da zato verjetno obstaja terjatev tožnice za vrnitev stvari). Na tovrstnih okoliščinah temelječa ureditev medsebojnih razmerij pravdnih strank je poleg tega lahko le začasna (267. in 277. člen ZIZ) in ne zmore nadomestiti dokončne odločitve o tožbenem zahtevku. Časovna veljavnost začasne odredbe je bila v konkretnem primeru omejena do pravnomočne odločitve o (identičnem) tožbenem zahtevku, ki mu je toženka ves čas nasprotovala. O njeni prostovoljni in dokončni prepustitvi posesti stvari, ki bi povzročila prenehanje zastavne pravice na njej (647. člen OZ), tako ni mogoče govoriti.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - standard natančnosti in konkretnosti - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker revidentka vprašanja ni zastavila natančno in konkretno, temveč je postavila zgolj splošno vprašanje brez natančno in konkretno navedenega spornega pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in brez navedbe okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, ni izkazala izpopolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pavšalne navedbe o slabem premoženjskem stanju, ki niso izkazane in zatrjevanja v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v postopkih, v katerih je revidentka prosila za odobritev te pomoči, ne zadoščajo za izkazanost razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
tožba na izvedbo meliorizacije - povrnitev škode - odškodnina - država kot stranka v postopku - sodna pristojnost - civilnopravni spor - pravica do sodnega varstva
V trditveni podlagi tožbe so navedeni vsi kumulativno zahtevani elementi za odškodninsko odgovornost, toženka-država pa v sporu ne nastopa s pozicije oblasti, pač pa kot nosilka civilne pravice. Zato je treba spor opredeliti kot civilnopraven, ki spada v sodno pristojnost.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo o izročitvi člen 13, 16.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – ekstradicijski pripor – odreditev pripora - begosumnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V 16. členu Pogodbe o izročitvi med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo je posebej določeno, da se po prejemu prošnje za izročitev zoper zahtevano osebo ob izpolnjenih formalnih pogojih za izročitev nemudoma odredi pripor, razen če izročitve ni mogoče dovoliti, neobstoj razloga za izročitev pa bo zahtevana oseba lahko uveljavljala v postopku za izdajo sklepa o tem, da so pogoji za izročitev izpolnjeni oziroma da se prošnja za izročitev zavrne.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017378
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 64. ZGJS člen 76.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - izvršba sklepa o motenju posesti - izvršilni naslov - sklep o motenju posesti - ugovor tretjega
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe na podlagi sklepa o motenju posesti tretji uspešno ugovarja, da ima lastninsko pravico na predmetu izvršbe.
Zatrjevane neznosne razmere v tej zadevi niso razvezni razlog, ker skupno življenje v pogodbi ni bilo dogovorjeno.
Toženca delno ne izpolnjujeta pogodbenih obveznosti, ker jima to onemogoča tožnica. Njeno nezaupanje glede bodočega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ob konkretno ugotovljenih okoliščinah ni utemeljeno.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - poslovni prostor - najem poslovnega prostora - povrnitev vlaganj
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča v obrazložitvi pravnomočne sodbe o neupoštevnosti določb 190. člena OZ za odločitev v konkretni zadevi.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost stranke v postopku
Okoliščina, da je kakšno dejstvo (dokaz) za stranko nov, za utemeljenost predloga za obnovo postopka iz razloga 10. točke 394. člena ZPP sama po sebi še ne zadostuje; stranka mora izkazati tudi, da v prejšnjem postopku glede tega dejstva (dokaza) ni ravnala (procesno) neskrbno.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 286, 286/1, 339, 339/1.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina nadomestila - metode ugotavljanja koristi - trditveno breme - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker gre za dokazni predlog toženca, ki je predlagan v smeri dokazovanja stroškov, ki bi zmanjševali toženčevo obveznost, torej v smeri višine nadomestila, ki ga tožnica kot katastrski dohodek dokazuje z listinami, je v tem primeru z njim mogoče ugotavljati, tudi samo višino nadomestila po tej metodi. Ni pa mogoče s tem dokaznim sredstvom ugotavljati dejstev, ki jih nobena od strank ni pravočasno zatrjevala. To v danem primeru velja tako za dejstva, ki utemeljujejo dobiček, ki bi ga tožnica dosegla, če bi s premoženjem sama gospodarila, kakor za dejstva, s katerimi toženec utemeljuje nadomestilo v obliki zakupnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017539
OZ člen 275. Sodni red člen 163, 163/3.
pravica do zakonitega sodnika - zahtevek delodajalca - odškodnina za škodo, nastalo delavcu - subrogacija po zakonu - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka od tožencev zahteva povrnitev zneska, ki ga je po pravnomočni sodbi plačala policistu kot odškodnino za škodo, ki jo je utrpel pri delu. Okoliščina, da toženca o postopku nista bila obveščena, pomeni, da imata zoper povračilni zahtevek tožeče stranke vse ugovore, kot bi jih imela, če bi ju tožil oškodovanec v odškodninski pravdi. Kljub temu pa ta spor ni odškodninski, zato je tudi trditveno in dokazno breme tožeče stranke drugačno, razlika pa je tudi v tem, da sodišče ne odmerja odškodnine oškodovancu, temveč presoja utemeljenost izplačila odškodnine, in sicer pri višini presoja primernost izplačane odškodnine oškodovancu glede na obseg škode, ki jo je utrpel.
Utemeljene so revizijske navedbe, da tožena stranka in stranski intervenient nista niti zatrjevala niti dokazovala tožnikove nepazljivosti v zvezi z njegovim prelaganjem plošč (in s tem soprispevek k nastanku škode). Tožniku tudi ob ugotovitvah sodišč, da se je pri delu zelo mudilo, da je delo na enak način opravljal pred nesrečo že več kot mesec dni, da so bile plošče težke, velike, prašne, mastne, zaradi ležajev tudi nerodne ter da je ravnal na ustaljen način - kot povprečno skrben delavec, ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode. Še manj zato, ker sta sodišči istočasno presodili, da tožena stranka dela ni organizirala pravilno - tako da bi plošče nosila dva delavca, ne le en sam, tožnik pa je bil pri delu povprečno skrben.
ZSReg člen 7, 8. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZGD-1 člen 79, 98, 98/4, 106.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba - družba z neomejeno odgovornostjo - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti
Tožena stranka ni vezana na notranja razmerja med družbenikoma družbe z neomejeno odgovornostjo, ki v tej zadevi očitno nista uspela doseči soglasja, tožnik sam pa, kljub notarski izjavi z dne 30. 12. 2009, da s tem dnem preneha opravljati dejavnost direktorja, v registrski zadevi ni uspel doseči vpisa izbrisa zastopnika. V pravnih razmerjih družbenikov do tretjih oseb, torej tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bil tožnik še vedno družbenik in zastopnik, ki od 7. 12. 2009 ni bil več zavarovan na drugi podlagi. Zato je bila podana zakonska podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1).
Tožnik ni bil onemogočen pri odločanju o njegovem statusu zavarovanca in posledično pri uveljavljanju pravice do pokojnine. Kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo bi namreč na koncu poslovnega leta (tudi pred letom 2010), pod pogoji, ki so določeni v prvem odstavku 106. člena ZGD-1, lahko odpovedal družbeno pogodbo. Na ta način ne bi bil več družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, s tem pa bi odpadla tudi podlaga za zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1.
Naš pravdni postopek ne pozna t. i. dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale le z določenimi dokazi. Stranke lahko vsa pomembna dejstva dokazujejo s katerimikoli dokazi.
Ne glede na navedeno pa sodišče v pravdnem postopku, torej tudi v delovnem sporu, praviloma ne sme uporabiti dokazov, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vendar pa v obravnavani zadevi ni šlo za tak dokaz. Po presoji revizijskega sodišča je za to presojo odločilno predvsem dejstvo, da je bil tožnik seznanjen s postopkom pregleda rok in razlogi zanj ter da je vanj tudi privolil.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006249
ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. URS člen 3a.
ukrepi za uravnoteženje javnih financ – začasni ukrepi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi – prenehanje delovnega razmerja - odločba ustavnega sodišča – diskriminacija - starost
Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je na podlagi 3. a člena Ustave RS sledilo zahtevi, da morajo vsi državni organi, tudi Ustavno sodišče, pravo EU pri izvrševanju svojih pristojnosti uporabljati v
skladu s pravno ureditvijo EU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Po taki presoji in ob tem, da revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, Vrhovno sodišče, ki je sicer dolžno razlagati zakone ustavno skladno, ne more odločati v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča.
ZPIZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-3, 103. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - mnenje komisije - pravočasnost odpovedi - vezanost na odločbo nosilca invalidskega zavarovanja
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na novo ugotavljati revidentove delovne zmožnosti in omejitev pri delu, saj so te jasno začrtane s pravnomočno in dokončno invalidsko odločbo ZPIZ-a, ki šteje revidenta za nezmožnega opravljanja dela, ki ga je v času odločanja opravljal. Invalidska odločba je imela za revidenta in toženo stranko posledice takoj po izdaji, ko sta sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je upoštevala revidentovo pravico iz invalidskega zavarovanja. Vezanost delodajalca na tako priznano pravico pa se razteza tudi na morebitno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki ima priznane pravice iz naslova invalidnosti, saj je tudi pri iskanju druge ustrezne zaposlitve vezan na omejitve glede njegove delovne zmožnosti
dovoljenost revizije - socialni spor - pravice iz socialnega varstva - štipendija za nadarjene - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Pridobitev Zoisove štipendije ni pravica do in iz socialnega zavarovanja in socialnega varstva, saj ni povezana z vključitvijo v socialna zavarovanja in ne gre za storitev ali ukrep, ki je namenjen preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva (definicija pravic iz socialnega varstva).
Ob tem, da tudi tožena stranka ne nasprotuje več temu, da tožnica načeloma izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči (po vlogi z dne 22. 8. 2011), je treba pri presoji o dejanski upravičenosti do pomoči in njeni višini upoštevati le še zakonsko omejitev, po kateri višina enkratne izredne pomoči v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Treba je poudariti, da je tožnica zahtevala izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku oziroma enkratno izredno pomoč.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo
Pooblaščenec tožnikov je skupaj z revizijo predložil sodišču pooblastila tožnikov za vložitev revizije z njihovimi podpisi na seznamih, ki so datirani s 15. 3. 2010, torej na dan pred vložitvijo tožbe v tem sporu. Iz tako prirejenega pooblastila za revizijo izhaja, da so bila pooblastila posameznih tožnikov dana, preden so pridobili pravico do vložitve revizije (dejansko že pred vložitvijo tožbe) in torej ne gre za novo pooblastilo tožnikov v smislu določb drugega odstavka 95. člena ZPP.
letni dodatek – upravičenci do letnega dodatka - delna pokojnina
Neutemeljena je trditev tožnice, da ji določba prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1 daje pravico do letnega dodatka. Določbe 136.b člena gledano v celoti ne dajejo te pravice vsem in avtomatično. Nekaterim na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena ta pravica ne gre.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006282
URS člen 3a. ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.
uravnoteženje javnih financ - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - enakost obravnavanja pri zaposlitvi - odločba Ustavnega sodišča - obveznost odločanja Ustavnega sodišča - diskriminacija - starost - predhodno vprašanje SEU
Odločbe Ustavnega sodišča so obvezne: tako v primeru, če je ugotovljena neustavnost posameznega zakona, kot v primeru, če je ugotovljeno, da posamezna določba zakona ni protiustavna. Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU.
Ker revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, Vrhovno sodišče, ki je sicer dolžno razlagati zakone
ustavno skladno, ne more odločati v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča.
Vrhovno sodišče je dolžno sprejeti sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje SEU, kadar je odločba Vrhovnega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti. Vendar le, če SEU o takem ali podobnem vprašanju še