Sodišče mora vedno vse trditve strank presoditi z vidika vseh pravnih podlag. Zato naj sodišče v ponovljenem postopku presodi, ali je toženki kot banki (t. j. pravni osebi, ki se poklicno ukvarja s tovrstnimi posli in jo zavezuje skrbnost dobrega strokovnjaka) moralo biti znano oziroma ji ni mogla ostati neznano (predvsem z vidika istočasnosti sklenitve pogodbe o odplačnem odstopu terjatve in izdaje sklepa izvršilnega sodišča), da je odstopila oziroma „prodala“ neobstoječo terjatev in gre za ravnanje, ki pomeni ničnostni razlog.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007296
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 378, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - pravica do poštenega postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilnih prič - seja pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - navidezni stek – goljufija – ponarejanje listin - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev
V primeru navideznega idealnega steka zaradi razmerja inkluzije se ne primerjajo določbe o kaznivih dejanjih, ali je opis enega kaznivega dejanja na abstraktni ravni zaobsežen z drugim, temveč se presoja konkretno ravnanje storilca. Obsojenec je s svojim ravnanjem uresničil zakonske znake dveh kaznivih dejanj oziroma uresničil dve prepovedani posledici; spravil je v promet lažno listino in si pridobil protipravno premoženjsko korist.
Obdolženec mora imeti vsaj enkrat v postopku možnost zaslišati obremenilno pričo, da lahko postopek ocenimo kot pošten. V obravnavanem primeru obsojenčeva obramba res ni imela možnosti sodelovati pri zaslišanju priče pred preiskovalnim sodnikom, imela pa je to možnost na glavni obravnavi. Obsojenec in njegov zagovornik te možnosti nista izkoristila, saj priče nista vprašala zakaj v določenih podrobnostih izpoveduje drugače, kot je izpovedoval, ko je bil zaslišan pred preiskovalnim sodnikom, niti mu nista postavila drugih vprašanj. Sodišče zato obsojencu ni kršilo njegove pravice do obrambe in poštenega postopka.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - terjatve v tuji valuti - zavrženje revizije
Vrednost terjatve v tuji valuti se po ustaljeni sodni praksi določa po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe in ta vrednost je odločilna tudi za presojo pravice do revizije. Vsakršno drugačno merilo, po katerem bi bila vrednost spornega predmeta v postopku ob enakem tožbenem zahtevku spremenljiva, bi namreč vnašalo v postopek pravno negotovost.
Dogovor pravdnih strank ob izročitvi denarja ni ustrezal vsebini posojilne pogodbe, ki mora vsebovati tudi zavezo za vrnitev posojenega, pač pa vsebini darilne pogodbe. Zato je bila zavrnitev glavnega tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
Ker je namen preklica varovanje darovalčevega premoženjskega stanja, je odločilno, da se njegove premoženjske razmere bistveno spremenijo po sklenitvi darilne pogodbe. Take spremembe tožnik ni dokazal.
pogodbena odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - krivdna odgovornost - odgovornost avtošole - odgovornost inštruktorja vožnje - padec z motornim kolesom - poškodba ob učenju vožnje z motornim kolesom - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - oprostitev odgovornosti
Nepravilno je utemeljevanje objektivne odgovornosti sodišč prve in druge stopnje na podlagi splošne določbe 150. člena OZ, ki določa pravni standard nevarne dejavnosti. Slednjo predstavlja lahko le tista dejavnost, iz katere izvira povečana oziroma neobičajna nevarnost, ki je praviloma ni mogoče preprečiti, ne glede na to ali izvira iz uporabe nevarne stvari ali iz same dejavnosti. Učenje za usposabljanje vožnje z motornim kolesom za pridobitev vozniškega dovoljenja, še posebej, če gre za kandidate, ki so že končali ali skoraj končali usposabljanje, ne more predstavljati takšne povečane nevarnosti oziroma neobičajne nevarnosti za nastanek škode, ki bi lahko predstavljal konstitutivni element in nujen pogoj za izpolnitev tega nedoločnega pravnega standarda; ob pravilnem ravnanju tako usposobljenega učenca vožnje, ki upošteva navodila učitelja o načinu in hitrosti vožnje, namreč do padcev na učnem poligonu praviloma ne prihaja, kljub temu, da je na motornem kolesu, ki predstavlja relativno nestabilno vozilo, nujno prepuščen samemu sebi, tako, da učitelj padca fizično ne more preprečiti. To še posebej velja v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka z neustrezno vožnjo mimo stožca povzročila svoj padec.
Tožilčeva pravica do spremembe obtožnega akta ni vezana na čas, ki preteče od časa storitve kaznivega dejanja do sojenja, mora pa tožilec to spremembo napraviti v teku sojenja do konca dokaznega postopka.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 34, 34/1-2, 36. ZS člen 83, 83/2-9, 83/3. ZBPP člen 2, 2/2, 34, 34/2, 34/4.
brezplačna pravna pomoč - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu med sodnimi počitnicami - vročanje po ZUP - nujna zadeva - namen določbe o nujnosti
Ker se za vprašanja postopka v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, ki jih ZBPP ne ureja, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, ni ovir za vročanje odločb v zvezi z brezplačno pravno pomočjo v času sodnih počitnic, zato sodne počitnice ne vplivajo na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Glede na določbo četrtega odstavka 34. člena ZBPP (ki izrecno določa, da se zadeve brezplačne pravne pomoči obravnavajo kot nujne) je po presoji Vrhovnega sodišča zadeva, kjer se presoja zakonitost odločbe o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, „nujna zadeva“ v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu (kot procesni rok) tekel tudi v času sodnih počitnic.
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Storilec kaznivega dejanja poneverbe mora biti upravičen na pravno veljaven način razpolagati s tujim premoženjem, sodišče pa v obrazložitvi svoje sodbe ni pojasnilo, na podlagi katerih okoliščin je sklepalo, da je obsojenka imela pravico razpolagati z denarjem oškodovanke.
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti odločitve o izpolnjenosti pogojev priposestvovanja osebne služnosti za uporabo obravnavanega gospodarskega poslopja.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1014916
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZTuj-2 člen 73, 75, 75/1, 75/2.
začasna odredba - začasna ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - dovolitev zadrževanja - izplačilo denarne pomoči
Predlagana začasna ureditev stanja ni neposredno vezana na izpodbijana sklepa oziroma zatrjevana težko popravljiva škoda ni posledica izpodbijanih sklepov. Tožeča stranka namreč s tožbo izpodbija procesna sklepa o zavrženju vloge za dovolitev zadrževanja in sporno vprašanje je pravilnost zavrženja. Tudi v primeru ugoditve tožbi, če bi prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da uporabljene določbe ZUP ne dajejo podlage za zavrženje vlog, tožeča stranka ne bi bila upravičena do denarne pomoči oziroma ne bi dobila dovoljenja za zadrževanje v RS. O tem bi namreč morala tožena stranka šele odločati (po vsebini, to je meritorno).
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006282
URS člen 3a. ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.
uravnoteženje javnih financ - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - enakost obravnavanja pri zaposlitvi - odločba Ustavnega sodišča - obveznost odločanja Ustavnega sodišča - diskriminacija - starost - predhodno vprašanje SEU
Odločbe Ustavnega sodišča so obvezne: tako v primeru, če je ugotovljena neustavnost posameznega zakona, kot v primeru, če je ugotovljeno, da posamezna določba zakona ni protiustavna. Ustavno sodišče je opravilo presojo ustavnosti 246. člena ZUJF, pri čemer je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU.
Ker revizija ne izpostavlja novih vidikov, ki jih Ustavno sodišče pri svoji odločitvi ne bi upoštevalo, Vrhovno sodišče, ki je sicer dolžno razlagati zakone
ustavno skladno, ne more odločati v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča.
Vrhovno sodišče je dolžno sprejeti sklep, s katerim predhodno vprašanje odstopi v odločanje SEU, kadar je odločba Vrhovnega sodišča, zoper katero stranke v postopku ne morejo vložiti rednega ali izrednega pravnega sredstva, odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti. Vendar le, če SEU o takem ali podobnem vprašanju še
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006251
ZUP člen 260, 263, 263/4, 267, 267/2.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Glede na določbo četrtega odstavka 263. člena ZUP je revidentov predlog prepozen, saj je bil vložen po izteku 3-letnega objektivnega roka za obnovo postopka, ki teče od dokončnosti citirane odločbe tožene stranke. Zato je bil njegov predlog pravilno zavržen v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP.
letni dodatek – upravičenci do letnega dodatka - delna pokojnina
Neutemeljena je trditev tožnice, da ji določba prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1 daje pravico do letnega dodatka. Določbe 136.b člena gledano v celoti ne dajejo te pravice vsem in avtomatično. Nekaterim na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena ta pravica ne gre.
Ob tem, da tudi tožena stranka ne nasprotuje več temu, da tožnica načeloma izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči (po vlogi z dne 22. 8. 2011), je treba pri presoji o dejanski upravičenosti do pomoči in njeni višini upoštevati le še zakonsko omejitev, po kateri višina enkratne izredne pomoči v enem koledarskem letu ne more presegati višine dveh njenih minimalnih dohodkov. Treba je poudariti, da je tožnica zahtevala izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku oziroma enkratno izredno pomoč.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pooblastilo za vložitev revizije - novo pooblastilo
Pooblaščenec tožnikov je skupaj z revizijo predložil sodišču pooblastila tožnikov za vložitev revizije z njihovimi podpisi na seznamih, ki so datirani s 15. 3. 2010, torej na dan pred vložitvijo tožbe v tem sporu. Iz tako prirejenega pooblastila za revizijo izhaja, da so bila pooblastila posameznih tožnikov dana, preden so pridobili pravico do vložitve revizije (dejansko že pred vložitvijo tožbe) in torej ne gre za novo pooblastilo tožnikov v smislu določb drugega odstavka 95. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006269
ZPP člen 319. ZObr člen 100a. ZSPJS člen 3, 3/2.
res iudicata – pravnomočno razsojena stvar - plača - dodatki
Izrek sodbe na podlagi pripoznave v zadevi Pd 4/2011 glede spremembe odločbe tožene stranke z dne 26. 9. 2011 je pomenil pravnomočno priznano pravno podlago za tožnikovo pravico do plačila 20 % dodatka tudi za čas od 1. do 25. septembra 2012. Ker o izplačilu denarnega zneska na tej podlagi za navedeno obdobje v zadevi Pd 4/2011 ni bilo odločeno, je sodišče druge stopnje zmotno presodilo, da tožnik pravice od plačila spornega dodatka za čas od 1. do 25. septembra 2012 ni imel.
DELOVNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006289
URS člen 3a. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. ZUJF člen 246. ZUstS člen 1, 1/3. ZPP člen 374, 377, 384, 384/2. ZDSS člen 31, 31/2.
Revizija uveljavlja predvsem nestrinjanje z obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča. Od Vrhovnega sodišča pričakuje odločitev, ki bo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča oziroma predlaga, naj je Vrhovno sodišče ne upošteva.
Tožničini zahtevi ni mogoče slediti. Ustavno sodišče je v zvezi s tem opravilo presojo in ugotovilo obstoj dopustnih ciljev, ki jih je zasledoval ZUJF, in ki niso v nasprotju s prvim odstavkom 6. člena Direktive in sodno prakso SEU. Pri tem je izrecno poudarilo, da sicer ni pristojno za presojo skladnosti določb ZUJF s pravom EU, je pa dolžno na podlagi 3a. člena Ustave RS upoštevati primarno in sekundarno zakonodajo EU ter sodno prakso SEU. To pomeni, da je obe direktivi in sodno prakso SEU, ki se je izoblikovala o spornih vprašanjih, upoštevalo pri razlagi določbe 246. člena ZUJF.
Po tretjem odstavku 1. člena ZUstS so odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripadnik slovenske vojske - negativna ocena
Za zakonitost odpovedi po določbi druge alineje prvega odstavka 94. člena ZObr sta bistveni dve dejanski ugotovitvi: da je imel pripadnik Slovenske vojske negativno službeno oceno in da jo je imel dvakrat zaporedoma. Ti dve dejstvi sta bili v sodnem postopku nedvomno ugotovljeni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – kolektivna pogodba - sklicevanje na kolektivno pogodbo v pogodbi o zaposlitvi
Po ugotovitvah sodišča je tožnik pogodbo o zaposlitvi, ki se je sklicevala na podredno uporabo določb „branžne kolektivne pogodbe“, v letu 2000 sklenil pri prejšnjem delodajalcu družbi S. 2., d.o.o., od katere je v mesecu novembru 2010 bil tožnik prevzet na delo k toženi stranki na podlagi spremembe delodajalca, to je na podlagi določb 73. člena ZDR. Tudi, če bi delodajalca prenosnika ob podpisu tožnikove pogodbe o zaposlitvi zavezovala določena kolektivna pogodba, tožena stranka kot delodajalec prevzemnik po poteku enega leta od prehoda tožnika na podlagi drugega odstavka 73. člena ZDR ni bila dolžna tožniku zagotavljati pravic in obveznosti po taki kolektivni pogodbi.
ZPIZ-1 člen 91, 91/1, 91/1-3, 103. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - mnenje komisije - pravočasnost odpovedi - vezanost na odločbo nosilca invalidskega zavarovanja
Sodišče prve stopnje ne bi smelo na novo ugotavljati revidentove delovne zmožnosti in omejitev pri delu, saj so te jasno začrtane s pravnomočno in dokončno invalidsko odločbo ZPIZ-a, ki šteje revidenta za nezmožnega opravljanja dela, ki ga je v času odločanja opravljal. Invalidska odločba je imela za revidenta in toženo stranko posledice takoj po izdaji, ko sta sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, ki je upoštevala revidentovo pravico iz invalidskega zavarovanja. Vezanost delodajalca na tako priznano pravico pa se razteza tudi na morebitno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki ima priznane pravice iz naslova invalidnosti, saj je tudi pri iskanju druge ustrezne zaposlitve vezan na omejitve glede njegove delovne zmožnosti