ZIZ člen 21, 21/1. ZDSS-1 člen 47, 53, 53/2, 53/3. ZSPJS člen 3. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 50.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo – kolektivni delovni spor – odprava plačnih nesorazmerij
Ugotovitev kršitve 50. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor in naložitev dolžnici, da mora svojim delavcem, ki so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012 priznati in izplačati tretjo četrtino odprave nesorazmerij v osnovnih plačah skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, po vsebini pomeni le odločitev o temelju in če ne bi prišlo do sporazumne izvršitve tega dela odločbe, morajo posamezni delavci sprožiti individualne delovne spore, v katerih se ugotavlja dejansko prikrajšanje posameznika v spornem obdobju.
Glede na udeleženca kolektivnega delovnega spora in vsebino izreka sodbe bi bilo najprej treba z gotovostjo ugotoviti, ali je upnik sploh upravičen do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, nadalje pa še višino njegovega prikrajšanja glede na določitev plače v pogodbi o zaposlitvi. Izvršilni postopek ugotavljanju navedenih dejstev ni namenjen, namenjen je izvršitvi takšnih sodnih odločb, v katerih sta opredeljena upnik in dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.
nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – krivda delodajalca – profesionalna skrbnost – neustrezna delovna oprema – sokrivda delavca – naključna škoda – freak accident
Če je kljub uporabi rokavic pri „črno-montaži“ bankomatov večkrat prihajalo do poškodb, kot so vbodi iglic iz betona, ki so prostim očesom nevidne, je pravilen zaključek, da zaščitne rokavice niso bile ustrezne, s tem pa je podano protipravno krivdno ravnaje delodajalca, ki ni zagotovil varnih pogojev dela.
Za odgovornost delodajalcev je treba utemeljiti, da so ravnali bodisi v nasprotju z zapisanim pravilom bodisi zoper ustrezna „splošno sprejeta pravila“ ali – ker gre za področje profesionalne dejavnosti „delodajalcev“ – zoper strokovne standarde s področja varstva pri delu. Zaradi velike normiranosti tega področja bodo v splošnem prevladovali primeri kršitev zapisanih delodajalčevih dolžnosti, zaradi raznolikosti situacij, kjer varstvo pri delu pride v poštev, pa niso izključeni niti primeri odgovornosti (zgolj) zaradi kršitve dolžne profesionalne skrbnosti.
Na podlagi ugotovitve, da se je to, kar se je zgodilo tožniku, že dogajalo, je treba zavrniti trditev, da je šlo za nesrečen slučaj (freak accident).
Domnevne gmotne in socialne stiske toženke in njene družine pri odločanju ni mogoče upoštevati. Toženka bi morala najkasneje v 30 dneh po nastanku okoliščin, ki naj bi ji onemogočale plačilo dolgovane najemnine in drugih stroškov, v skladu s 1. odstavkom 104. člena SZ-1 sprožiti postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v istem roku o tem obvestiti tožnico kot lastnico stanovanja. Toženka sama priznava, da niti subvencioniranja najemnine ni predlagala. Zmotno pa je njeno pritožbeno prepričanje, da bi o tej pravici morala biti posebej poučena. Tega tožnici ne nalaga noben predpis. Toženka se po navedenem zgolj s sklicevanjem na ustavna načela o pravni in socialni državi ne more uspešno upirati tožbenemu zahtevku.
denarna odškodnina - višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti -zavarovalno kritje - poškodbe hrbtenice
Brezpredmetno je navajanje, da naj bi tožnica še po končanem zdravljenju prejemala injekcije zaradi poškodbe levega sednega živca. Povsem enako velja tudi za njeno nestrinjanje z zaključki sodišča prve stopnje, češ da zaradi dogodka duševnih bolečin kot posledice zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni utrpela. Ne gre namreč za vprašanje, ali tožnica ima težave, ki jih mora lajšati z injekcijami, ampak ali so te (težave) posledica obravnavane prometne nezgode (in ali so zaobsežene z zavarovalnim kritjem). V zvezi s tem pa je izvedenec medicinske stroke jasno navedel, da tožnica ob dogodku ni utrpela poškodbe sednega (ishiadičnega) živca (prav tako ne poškodb skeleta oziroma nestabilnosti med vretenci), ampak „zgolj“ prehodni popoškodbeni bolečinski sindrom sednega živca levo. Z zavarovanjem, iz naslova katerega tožnica uveljavlja plačilo, pa je, kar se hrbtenice tiče, krita le škoda, ki je posledica medicinsko dokazanih svežih poškodb skeleta oziroma dokazanih popoškodbeno nastalih svežih nestabilnosti med vretenci celotne hrbtenice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083313
OZ člen 131, 179. ZPP člen 14, 163, 163/3, 286b.
odškodninska odgovornost – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – silobran – zlom nosnih kosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – pravična denarna odškodnina – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do izjave – izvedensko mnenje – pravočasnost priglasitve stroškov
Že v kazenskem postopku je toženec podal ugovor, da naj bi bilo dejanje storjeno v silobranu. Ker s tem ugovorom v kazenskem postopku ni uspel, ga tudi ne more več uveljavljati v pravdnem postopku.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - splošni pogoji - poroštvo - subsidiarno poroštvo - obveznost zavarovalnice - rok za plačilo odškodnine – plačilna sposobnost povzročitelja škodnega dogodka
Za nastanek subsidiarnega poroštva po 2. odstavku 3. člena Splošnih pogojev AO-plus-97 zadostuje, da oškodovanec da zavarovalnici povzročitelja odškodninski zahtevek, zavarovalnica pa mu v zakonsko določenem roku odškodnine ne izplača.
Pravica stranke do izjavljanja v sodnem postopku ni absolutna. Ta pravica dopušča določeno stopnjo tolerance, vendar pa kritika ravnanja sodišča ne sme biti nespoštljiva, nedostojna, omalovažujoča ali žaljiva. Kritika je lahko neposredna, trda in tudi ostra, vendar pa ne sme posegati v ugled in avtoriteto sodišča oziroma sodstva nasploh.
ZPP člen 158, 158/1, 360, 360/1. ZIZ člen 65, 65/2.
tožba na nedopustnost izvršbe – umik tožbe – povračilo stroškov
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek oziroma, ko je tožeča stranka dosegla izbris hipoteke, ki je bil tudi pričakovan in končni rezultat pravdanja. Odločitev sodišča, ki je toženi stranki naložilo v plačilo stroške tožeče stranke, je zato pravilna.
obnova postopka pred višjim sodiščem - možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker upoštevanje listin, ki jih je nasprotni udeleženec priložil predlogu za obnovo postopka, ne bi moglo privesti do drugačne odločitve o pritožbi, obnovitveni razlog iz 2. točke 1. odstavka 394. člena ZPP ni podan.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nesubstanciranost dokaza - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Po 1. odstavku 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Kako bi izvedba dokaza (z zaslišanjem toženca) lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, pa toženec v pritožbi ne pove (iz pritožbene trditve, da bi, če bi bil zaslišan, lahko pojasnil, zakaj vtoževane terjatve ne dolguje, izhaja, da razlogov neobstoja vtoževane terjatve sploh ni navajal in posledično tega niti ni mogoče dokazovati).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083325
ZPP člen 7, 212, 214, 214/1, 215.
najemna pogodba – prekarij – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazna ocena izpovedbe stranke
Sodišče prve stopnje je navedlo tudi logične razloge, zakaj je bolj verjelo toženki. Take dokazne ocene pa ni mogoče omajati s posplošenim pritožbenim očitkom, da ni objektivizirana.
ZD člen 132, 203, 203/1, 203/2, 210, 211, 212, 220.
oprava zapuščinske obravnave – vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju – uveljavljanje nujnega deleža – spor o dejstvih
Dediči primarno uveljavljajo svoje pravice v zapuščinskem postopku. Če jim je bila dana možnost, da jih v njem uveljavljajo, jih po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka ne morejo več uveljavljati v pravdi. Če v zapuščinskem postopku sodelujejo, jih pravnomočni sklep o dedovanju veže.
Če do sodne poravnave v postopku ne pride, dogovor med strankama, pripravljen v luči nadaljnjega popuščanja, brez njenega soglasja, ne more postaviti izhodišča za oceno izvedenca o nastali škodi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083343
ZPP člen 7, 212, 214.
trditveno in dokazno breme – nesklepčna tožba – pravica do izjave
Za sklepčnost zahtevka po višini v konkretni zadevi ni treba, da je iz listinskih dokazov razvidna računska operacija, pač pa morajo biti obračuni takšni, da so razumljivi in jih je moč preveriti. Listine, ki jih je v dokaz višine zahtevka predložila tožeča stranka, te zahteve izpolnjujejo.
Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine zaradi odmere sodne takse se je sodišče pravilno oprlo na oceno GURS, saj so s tem soglašali vsi dediči, razen pritožnika, ki pa ni želel trpeti stroškov (posebne) cenitve.
zavarovanje civilne odgovornosti - nepremoženjska škoda - opustitev potrebnega varstva in nadzorstva nad konjem - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - odmera denarne odškodnine - stroški postopka
Toženka krivdno odgovarja za tožnikovo škodo, ker je iz malomarnosti dopustila, da je konj s svojim nenadnim, vendar predvsem v poletnih mesecih pričakovanim gibom dosegel tožnika in ga posledično poškodoval.
odgovornost dediča za dolgove zapustnika – stroški pogreba
Iz zapuščine se krijejo tudi stroški pogreba. Navedeno pomeni, da bosta dediča dolžna poravnati zapustnikove dolgove le do zneska, ki bo ostal potem, ko bo vrednost zapustnikovega premoženja zmanjšana za stroške pogreba.
Tožbeni zahtevek ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepa o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. V primeru nedoločenega in neizvršljivega zahtevka gre za formalno pomanjkljivo tožbo, kar predvideva postopek po 108. členu ZPP.