ZFPPIPP člen 132, 132, 132/2, 132/2–4, 132/3, 132/3–2. ZPP člen 105a.
procesne posledice začetka postopka insolventnosti – postopek izvršbe ali zavarovanja – prekinitev izvršbe ali zavarovanja – procesna dejanja – izdaja in vročitev plačilnega naloga – domneva umika
ZFPPIPP v 132. členu ureja procesne posledice začetka postopka insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja. Pri tem je samo v 2. točki tretjega odstavka 132. člena urejen primer, ko v posledici začetka stečajnega postopka pride do prekinitve izvršbe ali zavarovanja. Ker je v obravnavanem primeru šlo za dejanski položaj, ki ga ureja 4. točka drugega odstavka 132. člena ZFPPIPP, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje, da je postopek prekinjen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013402
ZDR člen 43, 184. ZVZD člen 5. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Tožnik je bil zaposlen pri prvo toženi stranki na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto voznik tovornega vozila. Med njegove delovne naloge je spadalo tudi pobiranje in vzorčenje mleka za potrebe prevoza. Tožnik je v postopku trdil, da je do poškodbe prišlo med vzorčenjem mleka, ko mu je pokrov hladilnega zabojnika padel na desno roko in ga poškodoval. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni podana krivdna odškodninska odgovornost prvo tožene stranke, je preuranjena. Tožnik je opravil preizkus znanja iz varnosti pri delu in varstva pred požarom in imel opravljen tečaj o vzorčenju mleka. Potrebno pa je ugotoviti, ali je tožnik opravil zdravniški preizkus in ali je prvo tožena stranka na sporni hladilni zabojnik oz. v njegovi okolici obesila navodila za ravnanje z njim oziroma ali je bil tožnik o pravilnem ravnanju z njim sploh poučen.
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju, ali ima sporni hladilni zabojnik lastnosti nevarne stvari, nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ni ugotavljalo, na kakšen način naj bi potekalo vzorčenje in pobiranje mleka v primeru spornega hladilnega zabojnika in kako je ob škodnem dogodku ravnal tožnik. V zvezi s tem je odločilnega pomena ugotovitev, ali je sporni zabojnik imel ustrezen nastavek oz. odprtino za pobiranje mleka in ali je to vplivalo na način pobiranja mleka.
starostna pokojnina - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - sprememba predpisa
Izpodbijani odločbi sta bili izdani še v času veljavnosti ZPIZ-1. Takrat je nastalo tudi pravno razmerje med strankama v zvezi s plačilom pokojnine. Z odločbama je bil tožniku nepravilno priznan znesek pokojnine. Sodišče prve stopnje je zato obe odločbi odpravilo in tožniku priznalo pokojnino v višjem znesku. S tem je podan dejanski stan po drugem odstavku 276. člena ZPIZ-1 za plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti. Kasneje sprejeti ZPIZ-2 na priznano odškodnino nima vpliva.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6. ZPP člen 156, 156/1, 163, 163/1.
stroški – stroški začasnega zastopnika – zahteva za povrnitev stroškov – neutemeljeno povzročeni stroški – uspeh v postopku – pritožbeni stroški – naključje, ki se je primerilo stranki
Sodišče v izvršilnem postopku lahko o povrnitvi stroškov odloči le na zahtevo stranke.
Okoliščina, da je sodišče dolžniku naložilo v plačilo stroške njegovega začasnega zastopnika, ne da bi upnik to sploh zahteval, pomeni naključje, ki se je primerilo dolžniku.
plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - napredovanja
Tožnik (vojak) je ob razvrstitvi v plačni razred (razporeditvi na novo formacijsko dolžnost) dobil višji izhodiščni količnik, zato mu tožena stranka utemeljeno ni priznala vseh doseženih napredovanj in mu je s sporno odločbo pravilno določila količnik z napredovanji 5,00, ki je predstavljal najvišji količnik za določitev osnovne plače, ki bi ga tožnik dosegel ob napredovanju v najvišji plačni razred naziva, ki ga je ime pred razporeditvijo.
ZDR-1 člen 79, 79/1, 79/2. člen OZ člen 82, 82/1, 83.
poslovodna oseba - direktor - odstop - prenehanje delovnega razmerja - individualna pogodba o zaposlitvi
Tožnik je nadzornemu svetu tožene stranke podal pisno izjavo, da odstopa z mesta direktorja tožene stranke. Nadzorni svet je soglašal z odstopom tožnika. Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z dnem podaje pisne izjave, brez spoštovanja trimesečnega odpovednega roka, ki je določen v individualni pogodbi. Prenehanje delovnega razmerja tožnika na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi v smislu 79. člena ZDR-1 bi bila mogoča in zakonita rešitev, do katere pa ni prišlo iz razlogov na strani tožene stranke, saj je tožniku zaključila delovno razmerje brez upoštevanja trimesečnega odpovednega roka, ki je bil določen v pogodbi. Tožena stranka ni izkazala, da bi s tožnikom sklenila dogovor o krajšem odpovednem roku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku priznalo trimesečni odpovedni rok in za to obdobje reintegracijo in reparacijo.
V skladu s prvim odstavkom 190. člena OZ je dolžan tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, vrniti prejeto, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Toženec je blago za nadaljnjo prodajo prejel na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ta pravna podlaga je kasneje prenehala, zato je bil toženec dolžan tožeči stranki vrniti vso neprodano blago. Glede na to, da vrnitev ni bila možna, saj blaga pri tožencu ni bilo, je bila tožeča stranka upravičena zahtevati, da ji toženec nadomesti vrednost dosežene koristi.
Pri tožnici je od spornega dne dalje zaradi posledic poškodbe izven dela prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, vendar v okviru že ugotovljene II. kategorije invalidnosti, ker je pri njej še nadalje podana preostala delovna zmožnost za delo v polovičnem delovnem času s potrebnimi dodatnimi omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov. Zato je tožnici od spornega dne dalje v skladu s 163. členom ZPIZ-1 zakonito priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu z dodatnimi omejitvami.
pravdni stroški - stroški, nastali v predsodnem upravnem postopku
Pravdna stranka mora glede na 116. člen ZUP stroške, nastale v predsodnem upravnem postopku, zahtevati do izdaje upravne odločbe. Torej najpozneje do izdaje posamičnega upravnega akta, saj v nasprotnem primeru izgubi pravico do povračila.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081886
OZ člen 13, 13/4, 190, 336, 336/1, 346, 364. ZPP člen 7, 212. ZDDV-1 člen 33, 33/1, 40, 40/1. ZOdvT člen 3, 3/3. ZJS člen 1, 1/1.
javni sklad – gospodarske pogodbe – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – pretrganje zastaranja – pripoznava tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – stroški postopka – DDV – neupravičena obogatitev – davčna stopnja
DDV se obračunava po stopnji, ki velja v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka. Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Sodišče prve stopnje bi zato moralo DDV v višini 22 % obračunati zgolj za storitve, ki so bile opravljene po uveljavitvi 22 % DDV, torej po 1. 7. 2013. Za storitve, ki so bile opravljene pred navedenim dnem, pa bi moralo obračunati 20 % DDV.
Nagrada nastane že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. S tem trenutkom sme torej pooblaščenec odvetnik zahtevati plačilo nagrade od svoje stranke. Zato je potrebno šteti, da je bila najkasneje z vložitvijo tožbe oziroma druge vloge opravljena tudi storitev.
Zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve nastane oziroma zapade šele s prehodom koristi, to je s trenutkom, ko je tožeča stranka plačala oziroma dejansko založila sredstva za drugo toženo stranko.
Stranka svojemu trditvenemu bremenu ne zadosti, v kolikor se zgolj sklicuje na dokazno listino ali drug dokaz, ne pojasni pa, kaj natančno bi iz te listine oziroma dokaza naj izhajalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0073449
OZ člen 197, 346, 355, 355/1, 355/1-1, 355/1-6, 355/2, 381. ZPP člen 341, 358, 358-5, 495.
spor majhne vrednosti – stroški obratovanja in upravljanja – zastaranje terjatev upravnika – splošni zastaralni rok – poslovna stavba – večstanovanjska hiša – jezikovna razlaga – namenska razlaga – izenačitev pravnega položaja – neupravičena obogatitev – verzija
Terjatev upravnika, ki izvirajo iz poslovnega prostora v poslovni stavbi, ni mogoče umestiti med izjeme, za katere velja enoletni zastaralni rok.
ZPIZ/92 člen 72. ZPIZ-1 člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/1-3, 72/3, 427, 427/4.
družinska pokojnina - ponovno uveljavljanje pravice
Vdova, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljene po 2. ali 3. alinei 72. člena ZPIZ-92, prenehala po dopolnitvi 45 let starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti, lahko, ne glede na določbo 110. člena ZPIZ-1, pridobi pravico do družinske pokojnine, ko dopolni 50 let starosti (ZPIZ-1 člen 427/4).
Tožnici je prenehala pravica do družinske pokojnine 30. 9. 2005, ko je drugi sin prenehal s šolanjem. Tedaj pa je bila že stara več kot 45 let, kar pomeni, da je nastopila t.i. čakanje na pravico. V času, ko je vložila zahtevo pri toženi stranki, pa je dopolnila več kot 50 let, zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo pravico do družinske pokojnine.
invalidnost III. kategorije - sprememba v stanju invalidnosti - invalidnost I. kategorije
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnikovim doslej ugotovljenim omejitvam pri delu potrebno dodati še omejitev nočnega dela. Takšna dodatna omejitev pri delu predstavlja spremembo v okviru invalidnosti v smislu 71. člena ZPIZ-1 in podlago za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Pritožba zato pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno dodalo novo omejitev k izpodbijani odločbi toženca, ne da bi odločilo o novi invalidnosti oziroma o spremembi v stanju invalidnosti in o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja v zvezi z izpodbijanima odločbama toženca, ki sta predmet tega postopka.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Pri tožniku namreč izvedenski organi niso ugotovili popolne nezmožnosti za delo v smislu 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
Edini namen sklepa o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave (69. člen ZFPPIPP) je v odločitvi o morebitnih ugovorih proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev ter o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane oziroma katere prerekane terjatve so verjetno izkazane. Od tega preizkusa je odvisen obseg priznanih upravičenj upnikov, ki so prijavili terjatve v postopku prisilne poravnave. Nujna predpostavka, da bi se sodišče izrekalo o priznanju posamezne terjatve pa je, da je upnik v zakonskem roku iz 1. odstavka 59. člena ZFPPIPP svojo terjatev v postopku prisilne poravnave tudi prijavil. Ob tem, ko pritožnica sama zatrjuje, da ni prijavila v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom svoje z zastavno pravico zavarovane terjatve, je že iz tega razloga neutemeljen pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da se ob preizkusu prijavljenih terjatev ni opredelilo do te terjatve pritožnice.
Tožnici je bila z odločbo priznana pravica do invalidnine za skupno 50 % telesno okvaro zaradi bolezni. Pri toženi stranki je vložila novo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Pri tožnici po izdaji dokončne in pravnomočne odločbe ni prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja v zvezi z rokami, da bi bila zaradi tega podana telesna okvara v višjem odstotku, zato njen zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Očitne pisne pomote se odpravljajo s popravnim sklepom. To je tudi edini namen izdaje takšnega sklepa (in ne morebitna ponovitev odločitve, v zvezi s katero je takšen sklep izdan).
Če sodišče spregleda, da taksa, ki je določena kot procesna predpostavka, ni bila (v celoti) plačana in vlogo presoja meritorno, to pomeni le, da domneva umika vloge iz 3. odstavka 105a. člena ZPP ne pride (več) v poštev, mogoča pa je izterjava neplačane takse.
ZDSS-1 člen 19, 72, 72/1. ZPP člen 112, 112/1, 274, 274/1.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je vložil tožbo po izteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončne odločbe tožene stranke (čl. 72/1 ZDSS-1). Zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo (čl. 274/1).
ZPIZ-1 člen 39, 41, 41/1, 41/1-1, 41/2, 203, 203/1, 203/2. ZMEPIZ člen 5, 5/1, 8, 57. ZZZPB člen 17b.
starostna pokojnina - sorazmeren del - pokojninska osnova - denarno nadomestilo za brezposelnost
V kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezno obdobje ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevanje plač iz preteklega leta je smiselno v primerih kot je obravnavani, ko podatkov za posamezno naslednje leto ni in jih tudi ni mogoče preskrbeti. Pokojninska osnova v takšnem primeru ni ugotovljena z gotovostjo, ampak z visoko stopnjo verjetnosti, vendar pokojninske osnove za tožnika drugače ni bilo mogoče izračunati.
Tožena stranka je v pokojninsko osnovo pravilno upoštevala sporni leti, ko je tožnik dobival nadomestilo za brezposelne. Pravno podlago za odločitev predstavlja določba 1. alinee 1. odstavka 41. člena ZPIZ-1, ki določa, da se za izračun pokojninske osnove štejejo tudi nadomestila plače, izplačana po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, razen nadomestil plače po predpisih o delovnih razmerjih za delavce, katerih delo ni več potrebno iz operativnih razlogov. Tožnik je v spornem obdobju prejemal nadomestilo po ZZZPB in ne po predpisih o delovnih razmerjih, zato je tožena stranka pri izračunu pokojninske osnove za ti dve leti pravilno upoštevala nadomestilo v zneskih, ki jih je tožnik prejel.