osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje
Kot najpomembnejša kriterija za določitev preizkusnega obdobja je sodišče prve stopnje upoštevalo višino dolžnikovih obveznosti in razloge za njegovo insolventnost, upoštevalo pa je tudi ostale okoliščine, ki so mu bile znane, med drugim dejstvo, da je dolžnik s svojim ravnanjem prispeval k svoji insolventnosti. Poudariti velja zelo visoke obveznosti, ki jih je povzročilo investiranje v tvegane naložbe, kar dejansko kaže na precejšen prispevek dolžnika k nastopu insolventnosti.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/1-1. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - opredelitev kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 1. odstavku 186. člena KZ-1 je ovira za odpust obveznosti.
ZFPPIPP člen 382, 399, 399/1, 399/1-1, 400, 400/1, 400/2, 409, 409/1. KZ-1 člen 263.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - objektivni elementi kaznivega dejanja
Pri presoji, ali gre za kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP (kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu) se ne upošteva zgolj nomotehnična umestitev kaznivega dejanja v zakon temveč (tudi) njegovi objektivni elementi.
osebni stečaj - ovire za odpust obveznosti - kazenska evidenca
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, pri čemer je pomembno le stanje v času odločanja sodišča, morebitne kasnejše spremembe oziroma bodoči izbris pravnomočnih obsodb pa na njegovo odločitev ne morejo vplivati.
stečaj zapuščine - odgovornost za zapustnikove dolgove - vrednost zapuščine - zapuščina brez dedičev - prehod zapuščine na Republiko Slovenijo - kaducitetna upravičenka - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik stečajne mase
Po splošnih pravilih lahko upnik zaradi poplačila svoje terjatve do zapustnika na podlagi odgovornosti posameznega dediča za zapustnikovo obveznost poseže po katerem koli premoženju posameznega dediča, in ne le po tistem premoženju, ki je bilo predmet dediščine tega dediča po tem zapustniku, vendar največ do vrednosti dediščine tega dediča (vrednosti tistega dela zapuščine, ki je z dedovanjem prešla na tega dediča).
Kadar pri položaju zapuščine brez dedičev ta zapuščina preide na Republiko Slovenijo (ki s tem postane imetnik vseh premoženjskih pravic, ki so spadale v zapuščino), nastane tudi njena odgovornost za zapustnikove obveznosti do višine, ki je enaka vrednosti zapuščine. Vsebina in obseg te odgovornosti sta enaka kot odgovornost dedičev (ki so sprejeli dediščino) za zapustnikove obveznosti.
Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke do dedičev oz. do države in to pravico pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
Ker ni našlo nejasnosti, nepopolnosti ali nasprotij v podanem izvedenskem mnenju, v katerem je izvedenec odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, prvostopno sodišče povsem utemeljeno ni sledilo toženčevemu zavzemanju po dopolnitvi tega mnenja tudi z opredelitvijo, ali bi do takih poškodb pri tožnici lahko prišlo, če bi jo toženec na isto mesto udaril najprej s pestjo, potem pa še s stolom (sicer pa slednje s strani nobene od pravdnih strank niti ni bilo pravočasno zatrjevano)
oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – društvo
Tožena stranka (društvo) popolne taksne oprostitve ne more doseči. Kljub temu za pravico do pritožbe in pravico do pravnega varstva ne more biti prikrajšana, ker je taksno obveznost z delno oprostitvijo plačila mogoče znižati na minimalen znesek.
dogovor o odstopu od izvršbe - poravnava - izpodbijanje
Dogovor o odstopu od izvršbe, ki ga je šteti kot poravnavo, pa se lahko izpodbija iz enakih razlogov kot vsaka druga pogodba (94. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Napake volje pa ni mogoče uveljavljati z ugovorom zoper zahtevek nasprotne stranke, temveč le s tožbenim zahtevkom za razveljavitev pogodbe, ki pa ga toženka ni postavila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0077160
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 214, 214/4, 316, 316/1. OZ člen 102, 102/2, 102/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 54, 57.
podizvajalska pogodba - plačilo pod pogoji potrjene prisilne poravnave - pogodba o prenosu terjatve - odložni pogoj - pogodbena kazen - splošno znano dejstvo - priznanje terjatve v stečaju - uzance
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku in je torej o njej odločeno z učinkom pravnomočnosti.
Dejstvo, da je bil objekt predan v uporabo, ni za dejstvo, ki bi bilo splošno znano tako sodišču, kot širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje, zaradi česar ga ne bi bilo treba dokazovati.
postopek osebnega stečaja – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – dolžina preizkusnega obdobja – dela zmožen dolžnik – poroštvena zaveza stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz predpostavke, da je dolžnik, ki je sicer dela zmožen in nezaposlen, obvezan si prizadevati, da se zaposli in s tem tudi sam aktivno pripomore k večjemu poplačilu upnikov. Tudi to je eden od ciljev preizkusnega obdobja, ne samo končni odpust obveznosti.
ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – pridobivanje podatkov o obsodbi
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, nikakor pa ni pristojno za odločanje, ali so ti podatki pravilni, kaj šele, da bi smelo presojati pravilnost obsodbe.
plačilo sodne takse - zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
Toženčeva obveznost plačila sodne takse (ki bi jo morala, če je ne bi bila po samem zakonu oproščena, plačati tožnica) je nastala v posledici njegovega neuspeha v predmetni pravdni zadevi. Ta trenutek pa je nastopil z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, s katero mu je bilo naloženo plačilo tožničine vtoževane terjatve. Ker je šele takrat sodišče prve stopnje (upoštevaje 17. člen ZST) dobilo pravico od toženca zahtevati plačilo sodne takse, je povsem jasno, da ta (saj do izdaje izpodbijanega sklepa dve leti nista minili) ni zastarala.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda – relevančna teorija – irelevančna teorija – prilagoditev tožbenega zahtevka – odstop terjatve
V primeru odtujitve stvari oziroma pravice tožniku ni treba tej spremenjeni materialnopravni situaciji prilagoditi tožbenega zahtevka (kar pa ne pomeni, da ga ne sme spremeniti). Tako stališče se je izoblikovalo tudi zaradi tega, ker v postopkih največkrat pride do situacije, ko cesionar skuša vstopiti v pravdo kot novi tožnik, a se dolžnik kot tožena stranka temu upre (misleč, da cedent s tožbenim zahtevkom proti njemu ne more uspeti). Zato je cedent praktično prisiljen še naprej voditi pravdo, čeprav za tujo korist. V taki situaciji se torej toženec sam spravi v položaj, ko bo morda moral na podlagi izvršilnega naslova izpolniti svojo obveznost cedentu (kasneje pa ga bo morebiti terjal še cesionar).
potrdilo o izvršljivosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – vročanje – sprememba firme – fikcija vročitve
Kljub spremembi firme tožeče stranke gre za isti subjekt, z isto matično in davčno številko ter istim poslovnim naslovom. Tožeča stranka je tudi morala vedeti, da se postopek opr. št. VII Pg 3296/2013 nanaša prav nanjo, saj je v zvezi z njim pred spornim sklepom že prejemala pošiljke sodišča na isti naslov in z isto označbo firme. Pošiljka je bila tako vročena pravi osebi in na pravi poslovni naslov.
nepremoženjska škoda - padec na mokrih ploščicah - krivdna odgovornost za škodo - predpostavke odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja oz. opustitve
V primeru opustitvenega ravnanja, fizikalne vzročnosti ni, zato je treba v takšnem primeru vselej najti pravno pravilo, ki domnevno odgovorni osebi nalaga določeno ravnanje, katerega namen je preprečiti nastanek takšnega tipa škodnega dogodka, kot se je v tem primeru tudi pripetil.
ZFPPIPP člen 302, 302/2. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-5.
terjatev na temelju izvršilnega naslova – napotitev na pravdo
Tistega, ki je terjatev prerekal, se napoti na tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, pri čemer za odločitev o napotitvi ni pomembno, da je upravitelj upničino terjatev prerekal iz razloga, ker naj bi bila zastarana. Tudi, če je terjatev morebiti zastarana, to ne spreminja dejstva, da temelji na izvršilnem naslovu.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0066159
ZIZ člen 15, 33, 33/2, 33/9, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 184.
denarna kazen - denarno kaznovanje upnika - pravica do enakega varstva pravic - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke – terjatev za nepremoženjsko škodo – prehod terjatve
Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je velikega pomena, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo ter jih torej ni prezrlo. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do dopustnih in za odločitev relevantnih navedb dolžnice v predlogu za denarno kaznovanje upnika, zato višje sodišče ne more preizkusiti pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga dolžnice za denarno kaznovanje upnika.
OZ člen 106, 111, 111/2, 111/3, 111/4, 627, 638. ZPP člen 7, 243, 324, 324/4.
razveza pogodbe – kondikcijski zahtevek – odstop od pogodbe – podjemna pogodba – jamčevalne sankcije – rok za odpravo napak – vsebina sodbe – navedba predpisov – izvedba dokaza z izvedencem
Ne pride v poštev uporaba splošnih pravil odškodninske odgovornosti, saj tožnica uveljavlja odgovornost toženke za stvarne napake, ki je posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti. Pri razvezi pogodbe pride v poštev vzpostavitev prejšnjega stanja, ko je vsaka pogodbena stranka dolžna vrniti drugi tisto, kar je od nje prejela na podlagi razvezane pogodbe, torej na podlagi, ki je pozneje odpadla.
Četrti odstavek 324. člena ZPP res nalaga sodišču, da v obrazložitvi sodbe navede predpise, na katere je oprlo sodbo. Izostanek te navedbe zato pomeni procesno kršitev, ki pa ni bistvena, če je sodbo kljub temu mogoče materialnopravno preizkusiti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51.
pravdni stroški - nagrada izvedenca - nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja
Okoliščina, da je dopolnjevanje izvedenskega mnenja po naravi stvari manj težavno od izdelave osnovnega izvedenskega mnenja, je že upoštevana v 51. členu Pravilnika.