ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 373, 373/1, 398, 398/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
S tem ko sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe ni navedlo jasnih razlogov, zakaj je oprostilno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženca spoznalo za krivega (in svoje odločitve tudi ni obrazložilo skladno s sedmim odstavkom 364. člena ZKP), je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZMZ člen 28, 28-2, 106. Direktiva sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 2, 15.
podaljšanje subsidiarne zaščite - oborožen spopad - standard prepričanje - sklicevanje na zadevo Elgafaji - Aboubacar Diakite - kvalifikacijska direktiva
Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta pri odločanju o tožnikovi prošnji oziroma tožbi upoštevala pravilne kriterije. Pravilno sta uporabila stališče v sodbi SEU Elgafaji (C-465/07) glede opredelitve podanosti resne škode v smislu 28. člena ZMZ. Ugovori o neustavnosti pa so pavšalni.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - objektivne in subjektivne okoliščine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora
Pri odločanju o podaljšanju pripora Vrhovno sodišče presoja obstoj formalnih in materialnih pogojev za pripor, ki jih določa ZKP, ne pa domnevnih napak v prejšnjih sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora ali o zavrnitvi pritožb zoper te sklepe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - nedovoljen dokaz - zaslišanje prič - privilegirana priča - nepopolna rešitev predmeta obtožbe - sprememba obtožbe - idealni stek - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - obravnava pred sodiščem druge stopnje – preložitev glavne obravnave
Funkcija predsednika senata sodišča druge stopnje ni enaka funkciji predsednika senata sodišča prve stopnje, zato sprememba funkcije predsednice senata in članice senata (glasovalke) na seji senata in na obravnavi pred sodiščem druge stopnje ni imela nobenega vpliva, saj je o pritožbi ves čas odločal senat, ki so ga sestavljali isti višji sodniki, ki so bili z zadevo tudi seznanjeni.
Ko sodišče druge stopnje na obravnavi izvaja dokaze, mora odločati v postopku, ki je v metodi ocenjevanja izenačen z metodo ocenjevanja sodišča prve stopnje. Torej, če je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz neposredno (zaslišalo pričo), mora biti kontrola višjega sodišča nujno neposredna (ponovno neposredno zaslišati pričo na obravnavi).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pogoj za vložitev zahteve - pravnomočno končan kazenski postopek - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep preiskovalne sodnice o razveljavitvi sklepa o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – sklep o disciplinskem kaznovanju zagovornika
Zagovornik ni upravičen do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo, s katero mu je bila izrečena disciplinska kazen, ne med kazenskim postopkom, v katerem je bila ta izrečena, pa tudi ne po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Lahko pa uveljavlja nezakonitost disciplinskega kaznovanja v okviru morebitne zahteve za varstvo zakonitosti, vložene v korist obsojenca zaradi kršitev pravic obrambe.
Dejstvo, da obdolženca razen dobrega zaslužka na Slovenijo nič ne veže ter da ima v tujini družino in zagotovljeno (vsaj) bivališče, kaže na konkretno nevarnost, da bi se obdolženi z odhodom v tujino izognil temu kazenskemu postopku.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum – begosumnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zgolj dejstvo, da je država, katere državljan je obdolženec, članica Evropske unije, ne pomeni, da pri obdolžencu ne bi mogel obstajati priporni razlog po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti
Sodišče se mora z navedbami strank seznaniti ter se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe tudi opredeliti. Pri tem sodišče ni dolžno posebej odgovarjati na vsak pravni argument stranke, mora pa se opredeliti do tistih, ki so za presojo spora odločilni. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je pomembno, da stranka, če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, ter da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče ni enostavno prezrlo.
ZPP člen 8, 212, 339, 339/2-8, 370, 370/3. OZ člen 190.
neupravičena pridobitev - menjalna pogodba - razlika v vrednosti zamenjanih nepremičnin - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
V svojih sodbah je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, da pravdne stranke ne morejo s pomočjo procesnih kršitev vsebinsko izpodbijati dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno na prvi stopnji in nato pravilno sprejeto na drugi stopnji. Očitek procesne kršitve v takih primerih je le navidezen: pravdna stranka z njim v bistvu graja sprejeto dokazno oceno.
Tožniku je bilo naloženo dokazovanje pozitivnih dejstev (obogatitve in njene višine), to je tistih, na katere opira svoj zahtevek, toženka pa je dokazovala, da trditve nasprotne stranke ne držijo (212. člen ZPP). Ne gre torej za prenos dokaznega bremena, ampak za dolžnost oziroma možnost izpodbijanja navedb in dokazov nasprotnika.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če predlagani dokazi niso primerni za dokazovanje zatrjevanega dejstva, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, če se pritožbeno sodišče ni podrobneje opredelilo do predlaganih novih dokazov.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda
V obravnavnem primeru so kumulativno izpolnjeni pogoji za zdravljenje zadržanega v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja temeljijo na konkretno ugotovljenih okoliščinah, kar je zlasti zavračanje hrane, zaradi česar je že močno shujšal. Nadalje sta sodišči ugotovili, da zadržani boleha za paranoidno shizofrenijo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Sodišči sta ugotovili vzročno zvezo med duševno motnjo zadržanega in njegovim ogrožanjem lastnega zdravja, kot tudi, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj zadržani do svojega stanja ni kritičen in se potrebe po zdravljenju ne zaveda.
Spor o ugotovitvi očetovstva je nepremoženjski spor. To pomeni, da gre za spor, pri katerem sporni predmet niti približno ne more imeti denarnega ekvivalenta. Zato je treba v primeru, ko gre za nepremoženjski (in zato neocenljiv) spor (v katerem revizija ni izrecno izključena), uporabiti določbo tretjega odstavka 367. člena ZPP, po kateri je dopustitev revizije predpostavka za vložitev revizije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017052
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. SZ člen 147. SZ-1 člen 83, 84, 84/4.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - izpraznitev stanovanja - najemna pogodba - navadno sosporništvo - zvenzakonska partnerja kot najemnika - obličnost - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek
Predlagateljica je vrednost spornega predmeta nedenarnega tožbenega zahtevka ovrednotila na 4.000,00 EUR. Toženca sta zunajzakonska partnerja, ki živita v stanovanju, katerega izpraznitev zahteva tožnica (navadna sospornika). Revizijsko sodišče je predlog vsebinsko obravnavalo, saj tožnica zasleduje enoten ekonomski cilj (prazno stanovanje), ki ni odvisen od števila sospornikov. Vrednosti spornega predmeta subjektivno kumuliranih zahtevkov se zato v tem primeru seštevajo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007184
ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2.
kršitev kazenskega zakona – enovito kaznivo dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je sodišče v obtožbi očitano ravnanje obdolženca pred uveljavitvijo KZ-1 izpustilo iz opisa dejanja in ga je spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, izvršenega v času, ko je bilo takšno ravnanje že inkriminirano, ni kršilo zakona v obdolženčevo škodo. Za pravno opredelitev kaznivega dejanja tako pri kolektivnem, nadaljevanem kaznivem dejanju in takoimenovanem enovitem kaznivem dejanju je pomemben trenutek, ko je storilec prenehal z izvrševanjem zakonskih znakov zadnjega v tem konstruktu zaobseženega storilčevega protipravnega ravnanja.
Kljub temu, da je sodišče druge stopnje v obrazložitvi odločbe pravilno zapisalo, da so določila zavarovalne pogodbe materialno pravo, ki ga mora sodišče pri odločanju upoštevati, pa dejansko tega ni storilo.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Kadar predlagatelj svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.