Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. ZMZPP člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/1-1, 109, 109/3. ZPP člen 29, 29/2, 109, 109/3.
priznanje tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 - nepristojnost tujega sodišča, ki je izdalo odločbo, katere priznanje se zahteva - pravočasnost ugovora - možnost sodelovanja v postopku - vročitev sodne odločbe, ki je predmet priznanja - dokazno breme
Če je (slovensko) sodišče priznalo tujo sodno odločbo pred 1.5.2004, se preizkus, ali so bili podani pogoji za njeno priznanje, opravi po določbah ZMZPP in ne po določbah Uredbe.
Mednarodno pristojnost italijanskega sodišča bi lahko izključil le pravočasen ugovor nasprotne stranke. V postopku priznanja tuje sodne odločbe lahko nasprotna stranka takšen ugovor poda samo v ugovoru proti sklepu o priznanju tuje sodbe, ne pa pozneje.
Dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, je bilo na strani nasprotne stranke, ki bi morala dokazati napako v uradnem zaznamku (potrdilu) na tuji sodbi, iz katerega izhaja, da "zoper to razsodbo ni (bilo) vloženo izpodbijanje v zakonitem roku". Če bi bila s tujo sodbo morebiti seznanjena šele v postopku njenega priznanja, pa bi morala dokazati vsaj to, da je pred tujim sodiščem ugovarjala navedeno napako, da je na primer zahtevala vročitev sodbe ali dokaz o njeni vročitvi.
Ker je predmet obravnavane zadeve izbrisna tožba, se kot vrednost spornega predmeta šteje tista vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (2. odstavek 44. člena ZPP).
Uveljavljanje terjatve v pobot ni ne tožba ne nasprotna tožba in tudi ne vmesna ugotovitvena tožba. Je svojevrsten (nasprotnikov) zahtevek namenjen obrambnim (defenzivnim) ciljem. Kot tak predstavlja pravno varstvo posebne oblike. Gre za uveljavljanje procesualnega zahtevka tožene stranke: le-ta trdi, da ima terjatev, ki naj se ugotovi in uporabi za pobot, s tem pa tudi za zavrnitev tožbenega zahtevka. ZPP torej ne pozna tožbe, s katero bi se zahtevalo pobotanje terjatev. Pozna le pobotni ugovor kot procesno dejanje tožene stranke; kot toženkino obrambno procesno dejanje.
Sodna praksa in pravna teorija sta že večkrat zavzeli stališče, da pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni, kadar lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo. Toda to velja za ugotovitev posameznega materialnopravnega upravičenja, ki se neposredno pokriva s tožbenim zahtevkom dajatvene tožbe. Ugotovitvena tožba pa je dopustna, kadar tožeča stranka izkaže, da njen pravni interes za ugotovitev obstoja pravnega razmerja sega preko konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega razmerja že zapadel.
Revidentka je tekom sodnega postopka trdila, da je sporna določba najemne pogodbe oderuška, ker ji preprečuje pobotanje vlaganj v poslovni prostor z najemnino. S tem je izkazala svoj pravni interes, ki sega preko konkretnega, že zapadlega zahtevka: interes je v tem, da se brani pred plačilom bodočih najemnin in morebitnim nalogom za izpraznitev poslovnega prostora.
Katere pritožbene navedbe je razumeti kot navedbe odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP), je razvidno iz dosedanje sodne prakse Ustavnega sodišča RS. To so tista naziranja, "ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nerelevantna" (navedek je iz odločbe Ustavnega sodišča z opr. št. Up-373/97; vsebinsko enako tudi odločbi z opr. št. Up-476/03 in Up 130/04). O potrebni dolžini odločbe instančnega sodišča se je Ustavno sodišče izreklo še v drugih odločbah. Menilo je naslednje: če se instančno sodišče strinja z razlogi prvostopenjskega sodišča, potem je lahko obrazložitev instančnega sodišča krajša, kot bi sicer morala biti in če pritožba ne navaja nobenih novih pravnih stališč (odločbi Ustavnega sodišča z opr. št. Up-429/01 in Up-199/02).
Obnovitveni razlog "možnosti razpolaganja z zahtevkom", kot ga je tožena stranka imenovala, ne more toženi stranki pomagati do uspeha, kolikor postavlja pod vprašanj procesnopravno pravilnost tistih sodnih odločb, ki so bile izdane po odločbi z opr. št. I Pg 637/94. Ne more že zato, ker obnovitveni postopek ni namenjen preizkusu pravilne uporabe procesnega ali materialnega prava v že odločeni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz utemeljenih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Drugo stvarno pristojno sodišče se ne more določiti zato, ker je stranka nezadovoljna z odločanjem doslej pristojnega sodišča. Če je stranka nezadovoljna z odločitvijo, lahko doseže odpravo zatrjevane napake v postopku s pravnimi sredstvi.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija iz utemeljenih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Domnevna pristranskost sodnika v nekem drugem postopku (ki s tekočim postopkom ni povezan), subsidiarni kazenski pregon zoper tega sodnika in domnevno pristransko ugotovljeno stanje v tekočem postopku niso razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23692
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 394, 394/1, 403, 507.KZ člen 310, 310/1, 310/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - pritožba zoper sklep - postopek za uporabo varnostnih ukrepov - kršitev kazenskega zakona - nedovoljen promet razstrelilnih snovi
Ne glede na to, da je državni tožilec predlog za izrek vzgojnega ukrepa spremenil tako, da je izpustil prvotno besedilo "ker bi glede na že potečen šest mesečni rok trajanja in v njem nastale kemične spremembe lahko nekontrolirano eksplodiralo", opis kaznivega dejanja nedovoljenega prometa razstrelilnih snovi v izreku sklepa obsega očitek dveh kvalifikatornih okoliščin: promet velike količine razstreliva ter nevarnost tega razstreliva, ki jo sama po sebi predstavlja že ugotovljena količina.
ukrepi za odpravo ponovitvene nevarnosti - pripor - hišni pripor - odreditev pripora namesto hišnega pripora - kršitev obveznosti iz sklepa o hišnem priporu - prepoved stikov - ponovitvena nevarnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb
Sodišče lahko v sklepu o hišnem priporu poleg prepovedi oddaljitve od določenega objekta (katere kršitev je lahko razlog za odreditev pripora po 4. odstavku 199.a člena ZKP) izreče obdolžencu tudi prepoved ali omejitev stikov z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne oskrbujejo, kršitev te prepovedi pa je posebna okoliščina za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti, ki jo sodišče upošteva v skladu z izrečno določbo 3. odstavka 201. člena ZKP.
postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V postopku z zahtevo za sodno varstvo sodišče dejansko stanje presoja le v okviru navedb zahteve za sodno varstvo in ne po uradni dolžnosti.
ZP-1 člen 90, 90/1, 129a, 139, 155, 155/1-8.URS člen 22, 25.
postopek o prekršku - obramba obdolženca - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - sodba - obrazložitev - pravica do pravnega sredstva - enako varstvo pravic - razlogi o odločilnih dejstvih - skrajšani postopek
Čeprav Zakon o prekrških ne vsebuje izrecne zahteve, da je potrebno v obrazložitvi sodbe navesti tudi razloge, zaradi katerih sodišče ni ugodilo posameznim predlogom strank, mora sodišče svojo odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga ustrezno obrazložiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23664
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1.KZ člen 311.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni razlogi - presoja pritožbenih navedb - prepovedan prehod čez državno mejo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
Zakonski znak prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ je "ukvarjanje" s kriminalno dejavnostjo, kar pomeni ponavljajoče delovanje, ki ob časovni in krajevni povezanosti ter enotnem naklepu predstavlja eno samo kaznivo dejanje, ne pa realni stek kaznivih dejanj.
Pravilen je pristop obeh sodišč, ko obravnavata časopisni članek kot celoto in se ne ukvarjata zgolj s tistimi njegovimi deli, ki jih izpostavlja tožba. S tem v zvezi je bistven zaključek, da se je toženi novinar v članku analitično osredotočil na dogajanje v zvezi s finančnimi posli podjetja S., ravnanje policije (pri čemer je bila poudarjena vloga kriminalističnega inšpektorja) pa je bilo predstavljeno v kontekstu avtorjeve teze o vpletenosti države v posle S. ter na podlagi informacij in dokumentov, ki jih je pisec dobil od delavcev S. Predstavljeni zaključek sodišča formira relevantno polje za odločanje o tem, ali je novinar ravnal protipravno in je s tem podana ena od predpostavk odškodninske obveznosti obeh tožencev. S tem v zvezi je pomembno razmerje med upravičenim varovanjem tožnikove časti in ugleda ter svobodo časnikarskega ustvarjanja tožencev.
ZBPP člen 13, 19.ZUS-1 člen 83, 86, 92, 107, 107/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoj odobritve
Tožnik ne izpolnjuje pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči (1. odstavek 19. člena ZBPP), ker premoženje, ki ga ima tožnik v lasti in posesti oziroma s katerim razpolaga, presega višino 20 minimalnih plač. V kolikor prosilec ne izpolnjuje enega izmed kumulativno predpisanih pogojev po ZBPP, izpolnjevanja ostalih (vsebinskih) pogojev po določbah ZBPP v postopku ni potrebno ugotavljati, ker to ne bi vplivalo na odločitev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23625
ZKP člen 18, 18/2, 115, 155, 155/3, 331, 331/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2.KZ člen 196.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zaslišanje priče - navzočnost priče pri izvajanju dokazov - verodostojnost priče - zaslišanje tajnega policijskega delavca - tajno posvetovanje in glasovanje - nepristranskost sodišča - prikriti preiskovalni ukrepi - navidezen odkup in prodaja - izzvana kriminalna dejavnost - objektivni test - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - posredovanje pri prodaji ali nakupu
Posredovanje pri nakupu ali prodaji mamila je dejanje tretje osebe, ki je različna od kupca in prodajalca in ki je usmerjeno v sklenitev dogovora med kupcem in prodajalcem o kupoprodaji droge; posrednik pri tem dela za naročnika, torej za račun drugega.
Zakon o pravdnem postopku glede dejstev in dokazov uveljavlja razpravno načelo. Če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče praviloma dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja. To pa ne pomeni, da bi moral določena dejstva navajati ravno tožnik ali toženec. Dejanska substanca, ki jo predložita pravdni stranki, je celota, zato lahko sodišče ugodi tožbenemu zahtevku ne samo na podlagi dejstev, ki jih je navedel tožnik, ampak tudi na podlagi dejstev, ki jih je navedel toženec.
ZUS-1 člen 76, 107. ZAzil člen 27, 27/1-1, 27/1-3, 27/3, 36, 36-5.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Istovetnost prosilca za azil je bistvenega pomena za nadaljevanje azilnega postopka in jo je v primeru, ko ta ne razpolaga z dokumenti, s katerimi bi lahko izkazal svojo identiteto, potrebno ugotavljati z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi.
ZUS člen 21, 21/1.ZUS-1 člen 72, 72/1, 76, 107, 107/2.
prepozna tožba - vročitev pooblaščencu
Rok za tožbo po 1. odstavku 21. člena ZUS prične teči z vročitvijo upravnega akta stranki. Če ima stranka pooblaščenca, se upravni akt vroči njemu (1. odstavek 88. člena ZUP).