bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - navidezen odkup - izzvana kriminalna dejavnost
O tem, da je tajni policijski sodelavec izzval obsojenčevo kriminalno dejavnost, ni mogoče sklepati na podlagi enega samega stavka (sicer grožnje), iztrganega iz celotnega telefonskega pogovora med njim in obsojencem ter brez upoštevanja celotnega dogajanja (istega dne sta se že sestala, obsojenec je preverjal verodostojnost "kupca").
zahteva za varstvo zakonitosti - vknjižba izbrisa zastavne pravice - izbris zaznambe izvršbe - obvestilo izvršilnega sodišča - materialnopravne predpostavke za dovolitev vpisa - pristojnost zemljiškoknjižne referentke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Za izbris zaznambe izvršbe je potrebna listina, ki dokazuje, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo zavrnjen oziroma zavržen ali da je bila izvršba ustavljena (90. člen ZZK-1). Listina, ki dokazuje navedeno, je obvestilo izvršilnega sodišča s priloženim sklepom tega sodišča. Listine, na katere se je oprlo zemljiškoknjižno sodišče pri sporni odločitvi o izbrisu zaznambe izvršbe in (posledično) izbrisu zastavne pravice, po vsebini ne ustrezajo navedenemu pogoju, saj ne vsebujejo ničesar v zvezi s sklepom o izvršbi opr. In 208/2003 z dne 5.12.2003, ki je bil podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi in posledično za vknjižbo zastavne pravice pod Dn. št. 8133/2003. Ker prvostopenjsko sodišče pri odločanju o predlogu ni upoštevalo pogojev za dovolitev spornih izbrisov, saj se je oprlo na neustrezne listine, namesto na listine, ki bi ustrezale 90. členu ZZK-1, je v tem delu odločitve zmotno uporabilo materialno pravo.
zavarovalna pogodba - premoženjsko pravo - zavarovalnina - zastaranje terjatve iz zavarovalne pogodbe - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - vlom - zastaralni rok - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire
Za zastaranje zavarovalnine ne pride v poštev uporaba določb iz 377. člena ZOR o daljšem zastaralnem roku odškodninskih terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem.
Odklanjanje policije potrditi prijavo škodnega primera ni nepremagljiva ovira v smislu 383. člena ZOR, zaradi katere tožnik ne bi mogel vložiti tožbe. Če ni bilo nepremagljive ovire, tudi ni mogoče govoriti o učinkih zadržanja na zastaranje, saj do zadržanja sploh ni prišlo.
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora v okviru razlogov, ki jih sme uveljavljati, navesti konkretne kršitve zakona in povedati v čem so podane, ter s katerim konkretnim postopanjem so bile storjene.
Kaj so razlogi za razveljavitev pogodbe, je pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče. Revizijsko sodišče dodaja, da tožnika nista uveljavljala nobenega od razlogov iz 111. člena ZOR ali druge določbe tega zakona ali drugega posebnega predpisa. Kdo je aktivno legitimiran za uveljavljanje te sankcije, pa je jasno določeno v prvem odstavku 112. člena ZOR. Ker tožnika nista pogodbena stranka iz izpodbijane pogodbe, nista aktivno legitimirana za tak zahtevek.
V primeru ugotovitve, da ni prišlo do prehoda nepremičnin v državno lastnino, bi tožnika sicer bilo mogoče šteti (vsaj) za zainteresirani osebi v smislu 109. člena ZOR. Vendar revizija prezre pravilne ugotovitve obeh sodišč o pomanjkanju trditvene podlage o razlogu ničnosti (prvi odstavek 103. člena ZOR). Samo prepis zakonske določbe ne zadostuje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23627
ZKP člen 307, 307/3, 344.KZ člen 244, 244/1, 244/2.
pogoji za glavno obravnavo - vabilo na glavno obravnavo - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - pravice obrambe - sprememba in razširitev obtožbe - dopolnitev obtožbe - zloraba položaja ali pravic
Obrambne pravice obsojenke zaradi nenavzočnosti na glavni obravnavi niso bile prizadete, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 3. odstavka 307. člena ZKP, na glavni obravnavi pa jo je zastopal zagovornik, ki je imel tudi vso možnost ugovarjanja dopolnitvi obtožbe.
ZMZPP člen 100. Uredba Sveta ES št. 44/2001, člen 76, 76/1. URS člen 25, 62. EKČP člen 6.
priznanje tuje sodne odločbe - zamudna sodba - javni red - obrazložitev sodbe - učinki prava EU
Ker pred 1.5.2004 ni bilo podlage za uporabo evropskega civilnega procesnega prava, se je sodišče prve stopnje pri reševanju spornega pravnega razmerja s tujim elementom pravilno naslonilo na ZMZPP. Ker je bil postopek začet pred začetkom uporabe BU, se mora dokončati po določbah ZMZPP, ki jih je treba uporabiti tudi v ugovornem in pritožbenem postopku.
O kršitvi ustavne pravice do pravnega sredstva in posledični kršitvi procesnega javnega reda ni mogoče govoriti, čeprav sodna odločba ni obrazložena, v primerih, ko ima stranka možnost izpodbijati odločitev z nedevolutivnim pravnim sredstvom - ugovorom, z vložitvijo katerega se postopek prevede v običajen kontradiktoren postopek, v katerem ima stranka na razpolago vse ugovore.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - razdružitev skupnega premoženja - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Obstoj zunajzakonske skupnosti predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki je sodnica Okrajnega sodišča v A. kot krajevno in stvarno pristojnega sodišča, bi ob posebnostih opisanega nepravdnega postopka utegnil povzročiti dvom in nezaupanje pri prizadetih udeležencih in s tem otežiti postopek.
Na dejansko podlago, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katero je oprlo odločitev o stroških kazenskega postopka, je vezano tudi sodišče druge stopnje, ko odloča o stroških, ki so nastali v pritožbenem postopku, če samo ne izvede glavne obravnave.
ZPre-1 člen 79. ZPre člen 27, 27/2, 31, 31/4.ZTVP-1 člen 336, 336/2, 337, 337/1, 370, 370/1, 370/2, 378, 378/1.ZGD-1 člen 265, 265/1.
stranka v postopku - prevzemna ponudba - odločanje o izdaji dovoljenja - sprememba prevzemne ponudbe - stranska udeležba - pravna korist (interes) - postopek nadzora
Stranska udeleženka je oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Stranska udeleženka je samo tista oseba, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravno korist (interes) v stvari, ki je predmet postopka, če jo v postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora določeno razmerje stranske udeleženke do stvari, ki je predmet konkretnega postopka. To razmerje ureja materialni predpis, iz katerega je tudi razvidno, ali ima kdo oziroma kdo ima lahko kakšno pravico ali pravno korist v stvari, o kateri se odloča v postopku. Takšen materialni predpis je v konkretnem primeru ZTVP-1.
ZTVP-1, ki primarno ureja postopek sodnega varstva in posebej postopek odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo (po Zakonu o prevzemih) v prvem odstavku 378. člena jasno določa, da je ne glede na določbi njenega prvega in drugega odstavka 370. člena stranka v postopku izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo samo ponudnica.
Če se postopka izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo kot stranka ne more udeležiti nihče drug kot ponudnica, se ga ne more udeležiti niti oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z dovoljenja prizadet - torej stranska udeleženka, pojmovana v smislu 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Postopku odločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo sledi postopek nadzora nad njenim potekom. Postopek nadzora opravlja Agencija. Gre za nadzor, namenjen varstvu javnega interesa. V postopku nadzora pa je stranka v postopku samo subjekt nadzora, to je oseba, nad katero Agencija opravlja nadzor. Ker ZTVP-1 nima določb, ki bi drugim osebam omogočale udeležbo v tem postopku, se nobena druga oseba razen ponudnice (potencialnega subjekta nadzora) ne more udeležiti postopka po izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, niti kot stranka niti kot stranska udeleženka. Agencija z ukrepi nadzora odloča o pravicah, obveznostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb. Vendar pa lahko s svojimi odločbami (oziroma z opustitvijo ukrepov nadzora) posredno poseže tudi v pravne interese drugih oseb, v njihov pravni položaj. Zato ima lahko vložnica prijave ali druge vloge v tem postopku vseeno položaj stranske udeleženke, če izkaže pravni interes (da se želi udeležiti postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi). Tožeča stranka je obstoj pravnega interesa zatrjevala s tem, da naj bi bila zaradi neprestanega spreminjanja cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ki določa, da uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost). Za obstoj pravnega interesa bi morala tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj. Vendar pa tožeča stranka nima več pravnega interesa (ki mora obstajati do konca postopka), da se udeleži postopka odločanja o prevzemni ponudbi in njeni spremembi, saj je Agencija z odločbo odločila (ugotovila), da je "ponudba za odkup delnic uspešna". Z izdajo navedene odločbe je bil namreč postopek v zvezi s prevzemno ponudbo pred Agencijo zaključen.
Stranka v postopku za pridobitev dovoljenja za prevzemno ponudbo je samo ponudnica.
Stranka v postopku nadzora nad potekom izvajanja prevzemne ponudbe je samo subjekt nadzora, to je oseba, nad katero Agencija opravlja nadzor. Ker ZTVP-1 nima določb, ki bi drugim osebam omogočale udeležbo v tem postopku, se nobena druga oseba razen ponudnice (potencialnega subjekta nadzora) ne more udeležiti postopka po izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, niti kot stranka niti kot stranska udeleženka.
Agencija z ukrepi nadzora odloča o pravicah, obveznostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb. Vendar pa lahko s svojimi odločbami (oziroma z opustitvijo ukrepov nadzora) posredno poseže tudi v pravne interese drugih oseb, v njihov pravni položaj. Zato ima lahko vložnica prijave ali druge vloge v tem postopku vseeno položaj stranske udeleženke, če izkaže pravni interes (da se želi udeležiti postopka zaradi varstva svojih pravnih koristi).
Tožeča stranka je obstoj pravnega interesa zatrjevala s tem, da naj bi bila zaradi neprestanega spreminjanja cene za odkup delnic ciljne družbe v postopku v zvezi s prevzemno ponudbo omejena pri pravici vodenja poslov iz prvega odstavka 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ki določa, da uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost).
Za obstoj pravnega interesa bi morala tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj. Vendar pa tožeča stranka nima več pravnega interesa (ki mora obstajati do konca postopka), da se udeleži postopka odločanja o prevzemni ponudbi in njeni spremembi, saj je Agencija z odločbo odločila (ugotovila), da je "ponudba za odkup delnic uspešna". Z izdajo navedene odločbe je bil namreč postopek v zvezi s prevzemno ponudbo pred Agencijo zaključen.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - uveljavljanje več zahtevkov z različno pravno podlago - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi je tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavljala dva zahtevka: zahtevala je vračilo denarja, ki ga je tožena stranka prejela z vnovčenjem dveh garancij.
Ker zahtevka temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, je treba dovoljenost revizije presojati za vsakega posebej.
prodaja nepremičnine - odgovornost za pravne napake - omejitve javnopravne narave - skrbnost prodajalca in kupca
Kadar gre na nepremičnini za omejitve javnopravne narave (514. člen ZOR), ima vsaka od pogodbenih strank enako pravno možnost ugotoviti njihov obstoj in vsebino; pri ugotavljanju teh ni mogoče od prodajalca terjati neke večje skrbnosti v primerjavi s kupcem, ki ima namen (interes) graditi na njej.
ZAzil člen 35, 35/2-2.ZUS-1 člen 80, 80/3-3, 107, 107/2.
azil - pospešeni ali redni postopek - preganjanje - uporaba direktive
Že iz same tožnikove prošnje za azil ni mogoče zaključiti, da tožniku v matični državi ne grozi preganjanje. Tožena stranka zato ob tako zatrjevanih okoliščinah ni imela podlage, da je s sklicevanjem na 2. alineo 2. odstavka 35. člena ZAzil o tožnikovi prošnji odločila v pospešenem postopku, z utemeljitvijo, da v izvorni državi ni preganjan.
dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - odgovornost za drugega - vzgojnoizobraževalni zavod - odgovornost osnovne šole - krivdna odgovornost - poškodba pri telovadbi - udrt parket
Kljub v novejši judikaturi Ustavnega sodišča RS izpostavljeni načelni dolžnosti sodišč, da izvedejo predlagane dokaze, določeni upravičeni razlogi sodišče razbremenjujejo te dolžnosti. Mednje vsekakor sodi tudi razlog neprimernosti predlaganega dokaza za ugotovitev določenega dejstva.
ZZZDR člen 51.ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 371, 378.
skupno premoženje zakoncev - deleži na skupnem premoženju - vlaganja v nepremičnino - dokazno breme
Če sta sodišči vrednost vložka v premoženje upoštevali z učinkom kvantitativno enakega (ekvivalentnega) povečanja vrednosti premoženja, ni v takem sklepanju nobene (nujno vsebovane) napake, saj vlaganj brez ustreznega povečanja vrednosti (torej brez ekonomskih učinkov) ne bi bilo mogoče razumsko opravičiti. Breme dokazovanja za nasprotno nosi toženec.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - namerno zavajanje ali zloraba postopka - odložitev prisilne odstranitve iz RS
V tako imenovanih pospešenih postopkih ne gre za neposredno ugotavljanje pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, ker so za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na kakšnega izmed razlogov, ki so taksativno navedeni v 2. odstavku 35. člena ZAzil.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - kršitev kazenskega zakona - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - primernost kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni možno izpodbijati primernosti izrečene kazni, ki je bila izrečena v okviru predpisane kazni za očitano kaznivo dejanje in sodišče s takšnim izrekom ni v ničemer kršilo kazenskega zakona.