• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sklep II Cp 846/2022
    23.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00061338
    ZPP člen 154, 154/3, 158, 158/1. ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2, 206/3.
    odmera pravdnih stroškov - delni umik tožbe - povrnitev stroškov v primeru umika tožbe - načelo uspeha v pravdi - razlastitveni postopek - odškodnina zaradi razlastitve
    Ko gre za umik tožbe v zvezi z nepremičnino parc. št. 3598, pritožbeno sodišče pritrjuje, da gre za opisano izjemo iz drugega dela prvega odstavka 158. člena ZPP, ko torej tožeča stranka v primeru umika tožbe ni dolžna plačati stroškov toženi stranki: tožena stranka je namreč med pravdo izvedla postopek razlastitve, posledica tega bo odškodnina za razlaščeno nepremičnino. Umik tožbe v zvezi z drugima dvema nepremičninama (parc. št. 3597 in 3599) pa nima direktne povezave z razlastitvijo.
  • 2.
    VSL Sklep II Cp 973/2022
    13.9.2022
    NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00059212
    ZUreP-2 člen 206.
    odškodnina zaradi razlastitve - razlastitveni postopek - dejanska razlastitev - nemožnost uporabe nepremičnine - zakonske zamudne obresti - zastaranje obrestnega zahtevka - odločba o razlastitvi - odvzem nepremičnine iz posesti
    V več odločitvah VS RS se je izoblikovalo stališče, da je v primeru, ko odvzem iz posesti ni temeljil na zakonito izvedenem razlastitvenem postopku, razlastitveni zavezanec upravičen tudi do nadomestila za čas od odvzema iz posesti do pravnomočnosti odločbe o razlastitvi.

    Tudi v primerih, ko je odločba o razlastitvi sledila dejanskemu odvzemu iz posesti, zakonske zamudne obresti predstavljajo nadomestilo za zamudo s plačilom odškodnine za razlastitev. Ker je predlagateljica lahko odškodnino – in s tem tudi zakonske zamudne obresti – zahtevala šele po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, tudi zastaranje obrestnega zahtevka ni moglo pričeti teči prej.
  • 3.
    VSL Sklep II Cp 886/2022
    15.6.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00057012
    ZUreP-2 člen 206, 206/1, 206/2, 208. ZCes-1 člen 13, 14.
    rekonstrukcija ceste - razlastitev nepremičnine - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - odškodnina za stroške povezane z razlastitvijo - parcelacija zaradi razlastitve - evidentiranje meje - neurejena meja - manjvrednost nepremičnin
    V obravnavani zadevi ni bistveno, ali imata parceli, ki sta nasprotnemu udeležencu ostali po razlastitvi, urejene vse mejne točke, temveč, ali mu je zaradi razlastitve nastala dodatna škoda. Trditveno in dokazno breme, da je preostalo zemljišče zaradi (delne) neurejenosti meje manj vredno, kot je bilo pred razlastitvijo, je na pritožniku. Nasprotni udeleženec v postopku ni zatrjeval, da bi predhodni parceli pred parcelacijo imeli v celoti urejene vse mejne točke s sosednjimi zemljišči ter bi prav razlastitev povzročila spremembo v urejenosti meje, prav tako ni dokazal, koliko bi bila zaradi neurejenih mejnih točk zmanjšana vrednost preostalega zemljišča. Ta namreč ni nujno enaka kot predvideni strošek geodetske odmere, ki ga uveljavlja in ki bistveno presega vrednost razlaščene nepremičnine, na kar je predlagateljica v postopku tudi opozorila. Ker nasprotni udeleženec ni dokazal večje škode, kot jo predstavlja vrednost razlaščenega zemljišča, je odločitev sodišča prve stopnje o višini določene odškodnine pravilna.
  • 4.
    VSL Sklep II Cp 1887/2021
    25.1.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00053556
    ZUreP-2 člen 206, 299. ZUreP-1 člen 105. OZ člen 82. ZPP člen 339, 399/2, 339/2-8. ZDavP člen 58, 59.
    denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za razlaščena zemljišča - določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče - odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - materialnopravna podlaga za odločitev - uporaba ZUreP-2 - izvensodna poravnava - smernice - vračanje zemljišča v kompleksu - dokazni postopek s sodnim izvedencem - pisno izvedensko mnenje - pripombe strank na izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - cenitev vrednosti nepremičnine - davčni odtegljaj - uporabnina - izgubljeni dobiček - status nepremičnine - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - status razlaščene nepremičnine - zamudne obresti - razlaga spornih določil pogodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Dne 15.7.2014, ko sta udeleženca sklenila Izvensodno poravnavo, ZUreP-2 še ni bil sprejet; določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče je tedaj urejal ZUreP-1. Ker udeleženca ob sklepanju izvensodne poravnave nista mogla predvideti zakonodajne spremembe, in sta določitev odškodnine prepustila sodišču po za to predvidenem materialnem predpisu, je pravilno razlogovanje sodišča, da se uporabi ZUreP-2, ki v času odločanja ureja določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče. ZUreP-1 se je prenehal uporabljati z začetkom uporabe ZUreP-2, to je 1.6.2018 (299. člen ZUreP-2). Upoštevajoč še dejstvo, da predlagatelj izpostavlja zanj ugodnejšo materialno pravno ureditev iz ZUreP-2, pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost odločitve, da se odškodnina določa na podlagi določil ZUreP-2. Materialno podlago za odločitev pa predstavljajo tudi smernice, ki sta jih udeleženca določila v drugem odstavku 12. člen Izvensodne poravnave. Medsebojni dogovor o delni ureditvi spornega razmerja sta namreč sklenili upoštevajoč, da bo popolna odškodnina določena z upoštevanjem sledečih parametrov: na osnovi cenitve neodvisnih sodnih cenilcev ustrezne stroke, ki bodo pri vrednotenju zemljišč upoštevali tržno vrednost nepremičnine, namensko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, na podlagi katerega je bila nepremičnina namenjena za graditev mejnega prehoda ter dejansko stanje nepremičnine ob uvedbi razlastitvenega postopka, brez izboljšav, ki jih je financirala nasprotna udeleženka.

    Pritožbeno sodišče ocenjuje postopek obravnavanja izvedenskega mnenja in njegovih dopolnitev za izredno natančen, skrben in razumevajoč do predlagateljevih pripomb, ki so velikokrat presegale potrebno natančnost, zlasti pri presoji primerljivih prodaj in zahtevane podrobnosti njihove analize. Ni res, da se izvedenec ni opredelil do vprašanj v zvezi z – v prvi in drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja uporabljenimi – korekcijskimi faktorji.

    Predmet cenitve je stanje nepremičnine ob uvedbi razlastitvenega postopka.

    V času odpovedi zahtevkom še ni veljal ZUreP-2, ki poslovno škodo izrecno omenja kot škodo zaradi razlastitve (206. člen ZUreP-2). V času sklepanja Izvensodne poravnave veljaven ZUreP-1 je v 105. členu kot sestavine odškodnine omenjal stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Pravilno je sklepanje, da 12. člen Izvensodne poravnave, ki določa še sporni del odškodnine, ne vključuje škode v zvezi z odstranjenima panojema, zabojnikom. To določilo se izrecno sklicuje na tržno vrednost nepremičnine, zato tudi jezikovna razlaga privede do enakega zaključka. Izgubljeni dobiček kot izpad dohodka zaradi nezmožnosti oglaševanja na roto panoju in izguba možnosti oddajanja zabojnika v najem, kar predlagatelj uveljavlja v tem postopku, zato ni sestavni del odškodnine, za katero sta se predlagatelja dogovorila, da je, kolikor presega znesek 91.442,00 EUR, še sporna.

    Pritožniku je prisojen bruto znesek odškodnine, vendar zaradi davčne obveznosti lahko dobi zmanjšan, neto znesek. Obračun davčnega odtegljaja ni predmet tega nepravdnega postopka. V trenutku odločanja niti obstoj niti višina davčne obveznosti nista znani, saj davčna obveznost nastane šele s trenutkom plačila odškodnine (58. in 59. člen ZDavP). Razmerje med predlagateljem in državo glede plačila davščin je upoštevano s tem, da je upoštevan pribitek v višini 7 % - zaradi razlastitve.

    Ker so stališča udeležencev glede dogovora o plačilu zamudnih obresti sporna, je vsebino dogovora glede ne/plačila zamudnih obresti treba ugotavljati. Izvensodna poravnava je le eden od dokazov, s katerimi udeleženca dokazujeta dogovor glede plačila zakonskih zamudnih obresti; njena jezikovna razlaga (prvi odstavek 82. člena OZ) je le ena od možnosti za ugotovitev vsebine dogovora o zamudnih obrestih. Zgolj jezikovna razlaga sklenjene Izvensodne poravnave ne zadošča. Skupni namen pogodbenikov je (lahko) ugotovljiv tudi iz vsebine pogajanj, torej iz listin, na katere se sklicuje predlagatelj in iz izpovedi pogodbenikov ter prič, ki so pri pogajanjih ali sklepanju izvensodne poravnave sodelovali3. Ker se sodišče prve stopnje do teh dokazov ni izreklo, je kršena pravica do izjave, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 5.
    VSL Sklep II Cp 1286/2021
    26.10.2021
    ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00052274
    ZUreP-2 člen 295. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - dejanska razlastitev - metoda za izračun odškodnine - pripombe na izvedensko mnenje - pravica do izjave - odmera odškodnine za razlaščeno nepremičnino - tržna vrednost nepremičnine
    To, da mora izvedenec mnenje podati strokovno, po svoji vesti in ne po zahtevah strank, ni in ne more biti argumentiran odgovor na konkretne pripombe nasprotne udeleženke, temveč je šele izhodišče za delo izvedenca, ki je v tem postopku ostalo nedokončano.

    Pravica stranke do izjave vključuje pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se o rezultatih dokazovanja izjavi. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, pa ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.

    Razlastitvenemu zavezancu pripada odškodnina v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od dejanskega odvzema do plačila odškodnine kot odmena za nezmožnost uporabe.
  • 6.
    VSL Sklep I Cpg 476/2021
    7.10.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00050460
    ZFPPIPP člen 323, 323/2, 323/3, 342, 342/5, 347, 347/2-2, 347/3. ZUreP-2 člen 200, 200/4. ZZK-1 člen 68, 68/1, 243, 243/1, 243/1-1. OZ člen 39. ZIZ člen 272.
    začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - predkupna pravica - soglasje stečajnega sodišča - zloraba stečajnega postopka - izigravanje upnikov - stečajni upravitelj - razlastitveni postopek - javna dražba - nezavezujoče zbiranje ponudb - prodajna pogodba brez pravne podlage - ničnost pogodbe - izbrisna tožba
    Upravitelj kot strokovnjak ve oziroma bi moral vedeti, da bi moral ob vsakem podaljšanju najemnega razmerja od sodišča hkrati zahtevati izdajo soglasja k sklenitvi (podaljšanju) predkupne pravice. Ni logično sprejemljivo, da bi šlo le za malomarnost upravitelja, ki je izdajal zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi katerega je dolžnik predlagal izbris in nato ponoven vpis predkupne pravice v zemljiško knjigo. Če bi veljala logika, da je predkupna pravica ustanovljena dokler traja najemno razmerje v skladu z 11. členom Najemne pogodbe, sklenjene za določen čas enega leta, ne bi bilo treba zemljiški knjigi predlagati izbris vknjižene predkupne pravice in nato ponoven vpis. Podaljševala bi se le najemna pogodba, predkupna pravica bi ostala vpisana v zemljiški knjigi.

    Na dolžnikovo vpletenost v zlorabo stečajnega postopka kaže že to, da dolžnik ni v okviru svoje trditvene podlage zatrjeval nobenega življenjsko razumnega in prepričljivega pojasnila, zakaj ni podvomil, da bi upravitelj moral pred izdajo zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi katerega je dolžnik sam predlagal vpis predkupne pravice v zemljiški knjigi, ne samo prvič ampak tudi za vsako nadaljnje podaljšanje predkupne pravice zahtevati od sodišča izdajo sklepa o soglasju k podaljšanju predkupne pravice.

    Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo četrti odstavek 200. člena ZUreP-2. Gre za kogentno pravilo, ki je prepovedovalo pravni promet s spornimi nepremičninami brez soglasja razlastitvenega upravičenca in kot sankcijo kršitve te prepovedi določalo ničnost pogodbe.

    Na prvi pogled izbira prodaje nepremičnin z nezavezujočim zbiranjem ponudb, po dveh neuspešnih javnih dražbah, kaže na razumnost upraviteljeve odločitve. Vendar pa v povezavi z vsemi opisanimi okoliščinami in vedenjem, da je bila v zemljiški knjigi v dolžnikovo korist vpisana predkupna pravica in verjetnostjo dolžnikovega interesa po nakupu nepremičnin, bi bila bolj logična izbira načina prodaje z javno dražbo. Ta namreč tudi, če predkupni upravičenec izkoristi predkupno pravico omogoča drugemu ponudniku zviševanje cene nepremičnin (2. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP). Način prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb to možnost izključuje (tretji odstavek 347. člena ZFPPIPP).

    Izbrisna tožba je samostojen pravni institut, kjer mora biti v konkretnem dejanskem stanju izpolnjen zakonski dejanski stan prvega odstavka 243. člena ZZK-1 in lahko izbrisno tožbo, to je zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe uveljavlja tisti, čigar stvarna ali obligacijska pravica iz materialnopravnega razloga je bila zaradi te vknjižbe kršena.

    Upnik je uveljavljal, da bi morala biti prodajna pogodba sklenjena z njim in ne z dolžnikom kot (predkupnim) upravičencem. Zatrjeval je ničnost pogodbe, ker je bila ta sklenjena brez pravne podlage (39. člen OZ). S tem je uveljavljal kršitev obligacijske pravice. Upnik je torej utemeljeno uveljavljal zavarovanje nedenarne terjatve, ki se bo kasneje izrazila tudi v izbrisni tožbi.

    Po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 243. člena ZZK-1 se v primeru uspeha z izbrisno tožbo znova vpiše lastninska ali izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika (odsvojitelja).
  • 7.
    VSL Sodba I Cpg 197/2020
    26.5.2021
    OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00046697
    OZ člen 198, 336, 355, 374, 374/1, 378.
    dejanska razlastitev - pravna razlastitev - zastaranje - odmena za uporabo tuje nepremičnine - odločba o razlastitvi - pretrganje zastaranja terjatve - zakonske zamudne obresti - akcesorna narava obresti
    Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da tožeča stranka ni mogla z gotovostjo ugotoviti, da je izgubila lastninsko pravico na nepremičnini pred pravno razlastitvijo.

    Za pretrganje zastaranja je bistveno upnikovo dejanje zoper dolžnika z namenom ugotovitve, zavarovanja ali izterjave terjatve, opravljeno pred sodiščem, v konkretnem primeru v nepravdnem postopku, pri čemer ni pomembno, ali je bilo to dejanje tudi popolno v smislu zahtevka pravdnega postopka.

    Potrebno je šteti, da so zamudne obresti, kot odmena za nezakonito razlastitev, del terjatve za plačilo odškodnine, ki izvira iz sprva dejanske, nato pa pravne razlastitve. Imajo naravo odškodnine za škodo, ki upniku nastane zaradi nemožnosti uporabe glavnice. Pravno nekonsistenten je zaključek o zastaranju obrestne terjatve, preden bi predlagateljica to terjatev lahko uveljavljala kot odmeno zaradi dejanske razlastitve. Pri vprašanju zastaranja glede zahtevanih zamudnih obresti se je treba opreti na pravilo o triletnem zastaralnem roku iz prvega odstavka 374. člena OZ. Pravica tožnice zahtevati plačilo zamudnih obresti (izpolnitev občasnih terjatev), ki so dospele v obdobju treh let pred vložitvijo predloga za odmero odškodnine z dne 27. 9. 2010, je zastarala.
  • 8.
    VSL Sklep II Cp 306/2021
    14.4.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00046253
    ZUreP-2 člen 206, 206/3-3. ZPRS-1 člen 2, 2-6. ZPP člen 188, 188/3.
    razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina - najemna pogodba - oddajanje v najem - nadomestilo - služnost v javno korist - nastala škoda - poslovna dejavnost - izgubljeni dobiček - delni umik - delna ustavitev postopka - deklaratoren sklep - pogoji za ustavitev postopka - preklic umika tožbe
    Da se o odškodnini iz naslova izgubljenega dobička zaradi razlastitve lahko odloča v nepravdnem postopku takrat, ko se je na razlaščenem zemljišču že opravljala neka poslovna dejavnost, izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, na katero se sklicuje predlagateljica.

    Če stranka (delno) umakne tožbo oz. predlog, sodišče izda sklep o ustavitvi postopka. Ta sklep je le deklaratorne narave, saj je umik tožbe/predloga neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato stranka umika ne more preklicati niti v času, dokler sodišče še ne izda sklepa o umiku in čeprav nasprotna stranka še ni izjavila, da se z umikom strinja.
  • 9.
    VSL Sklep II Cp 1614/2020
    3.3.2021
    NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00047572
    ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/2, 106/4, 106/6. ZUreP-2 člen 297, 297/2. ZNP člen 37.
    razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - prodajna pogodba za nepremičnino - urejanje prostora - upravni organ - odločba upravnega organa - razlastitveni upravičenec - denarno nadomestilo - sporazum o odškodnini ali nadomestilu
    Dogovor o ceni v prodajni pogodbi s 3. 2. 2006 ne more predstavljati sporazuma o odškodnini oziroma nadomestilu. Po eni strani zato, ker kupnina ni odškodnina za razlaščene nepremičnine, po drugi strani pa tudi zato, ker je do razlastitve prišlo bistveno kasneje.
  • 10.
    VSL Sklep I Cp 1460/2020
    14.12.2020
    CARINE - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00041173
    ZD člen 11.
    dedovanje - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - dedovanje kmetij - delitev kmetije po delih - nadomestno zemljišče - zakonito dedovanje - razlastitveni postopek - dogovor dedičev - dedni dogovor - delitev stvari v naravi
    Dediči lahko dosežejo dedni dogovor in na ta način pridobijo določena pogajalska izhodišča.

    V postopku razdružitve ali zlasti z medsebojnim dogovorom bodo dediči lahko dosegli, da se razdruži solastnina v naravi ali pa se bo razdruževala z medsebojnim izplačilom ali prodajo. Sodišče je ugotovilo, da kmetija ni zaščitena, zato drugačna delitev ni mogoča.
  • 11.
    VSL Sklep I Cp 909/2020
    7.10.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
    VSL00038747
    SPZ člen 4, 44, 44/2, 217, 217/2. ZPP člen 190, 201, 201/2, 204. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-43, 3, 3/2. ZUreP-2 člen 59, 192, 192/4, 204, 207, 207/5.
    služnostna pravica - stvarna služnost - pridobitev služnostne pravice s priposestvovanjem - nepravo priposestvovanje - način izvrševanja služnosti - vsebina stvarne služnosti - sporna služnost poti - javna cesta - pravica do brezplačnega parkiranja - služnost parkiranja - prekarij - stvarno breme - možnost uporabe - javno dobro - status javnega dobra - postopek razlastitve - zaznamba razlastitvenega postopka - odločba o razlastitvi - prostorski akti - stranski intervenient - pravni interes za pravdo
    Ker vsebina stvarne služnosti ne sme v celoti izključevati možnosti uporabe, ki jo vključuje lastninska pravica, ni dovoljeno, da bi vsebina stvarne služnosti vključevala tak način uporabe nepremičnine, ki po svojih značilnostih izključuje katerikoli drug način uporabe celotnega (prostorskega) območja. Tak izključujoč vseobsežen način uporabe je dovoljen samo kot vsebina osebne služnosti. Kot vsebina stvarne služnosti pa je tak način uporabe dovoljen, če je izvajanje uporabe bodisi prostorsko bodisi časovno omejen.
  • 12.
    VSL Sodba II Cp 105/2020
    13.5.2020
    ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
    VSL00033087
    OZ člen 179. URS člen 15, 15/4, 26, 33.
    razlastitev - dejanska razlastitev - plačilo odškodnine - pravno priznana škoda - plačilo odškodnine za razlaščena zemljišča - povrnitev nepremoženjske škode - nepremoženjska škoda za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - plačilo zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dejanski odvzem iz posesti - pravica do zasebne lastnine - osebnostna pravica
    Tožnik zahteva plačilo zamudnih obresti od dejanskega odvzema posesti dalje kot pavšalnega nadomestila za uporabo tujega denarja, s čimer se je odločil za nadomestitev njegovega prikrajšanja kot lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti.

    Pravica do zasebne lastnine je sicer ustavno varovana pravica, vendar ne sodi med osebnostne pravice. Tudi pravica do zaupanja v pravo, pravica do mirnega uživanja lastnine in pravica do mirnega reševanja sporov, zaradi kršitve katerih naj bi tožnik tudi utemeljeval duševne bolečine, niso osebnostne pravice, zato tožnik svojega zahtevka ne more utemeljiti na 179. členu OZ.
  • 13.
    VSL Sklep II Cp 2239/2019
    23.4.2020
    NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00034601
    ZUreP-2 člen 206, 207. OZ člen 198, 344, 347.
    določitev odškodnine za razlaščeno zemljišče - namembnost zemljišča ob razlastitvi - stanje nepremičnine - dejanska razlastitev - obresti kot nadomestilo za predčasen odvzem nepremičnine iz posesti - zakonske zamudne obresti - tek obresti - pravna narava tožbenega zahtevka - prikrajšanje lastnika - nadomestilo za uporabo tuje stvari - nezakonit odvzem prostosti - kaznovalna funkcija - zastaranje terjatve za obresti - akcesorna terjatev - triletni zastaralni rok
    Pri določitvi odškodnine za razlaščene nepremičnine je odločilna namembnost in stanje te nepremičnine ob dejanskem odvzemu (t. im. dejanska razlastitev).

    Glede odločanja o zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za razlaščeno nepremičnino je v praksi Vrhovnega sodišča oblikovano stališče, da predstavljajo zamudne obresti odmeno za predčasen odvzem stvari iz posesti, o katerih, enako kot o odškodnini, odloča sodišče v nepravdnem postopku.

    Z namenom izenačitve položajev razlaščencev, ki jim je bilo nepremično premoženje dejansko odvzeto pred formalno razlastitvijo, in razlaščencev, ki so posest nepremičnine izgubili šele z izdajo upravne odločbe o razlastitvi, je Vrhovno sodišče v več odločbah nakazalo različne možnosti za nadomestitev prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti; razlaščencu se lahko poleg odmerjene odškodnine glede na vrednost nepremičnine ob dejanskem odvzemu (torej poleg odškodnine, odmerjene v zakonito izvedenem razlastitvenem postopku), prizna: 1) pravica do povrnitve škode zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka (ta sankcija bi se sicer lahko izkazala kot prekomerna v primerih, ko je javna korist ob odvzemu obstajala, le ugotovljena ni bila na predpisan način); 2) pravica do povrnitve koristi, ki jo je imel razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema do izvedbe razlastitvenega postopka; in 3) pravica do zamudnih obresti od dejanskega odvzema dalje kot pavšalno nadomestilo za uporabo tujega denarja.

    Nepravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavljajo (zamudne) obresti odmeno za nemožnost uporabe razlaščenih zemljišč. Temelj obrestnega predloga je bila dejanska razlastitev, ki ji je sledila pravna razlastitev (gre za posledico nezakonitega ravnanja kasnejšega razlastitvenega upravičenca). Zamudne obresti so obresti, določene kot civilna sankcija za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti (378. člen OZ). Glede na zgoraj izpostavljena stališča Vrhovnega sodišča, opravljajo zamudne obresti, kot oblika odmene zaradi izvršenega odvzema posesti pred izdajo razlastitvene odločbe, dvojno funkcijo: - funkcijo nadomestila za uporabo denarja v obdobju zamude, in - preventivno (kaznovalno) funkcijo. Gre za obveznost, ki je glede nastanka akcesorna glavni obveznosti razlastitvenega upravičenca (ta odmena pripada razlastitvenemu zavezancu za čas od dejanske uporabe do formalne razlastitve poleg odškodnine za odvzeto nepremičnino).

    Glede na namen odškodnine v primeru razlastitve (odprava premoženjskega prikrajšanja razlastitvenega zavezanca) je odškodninski temelj v primeru dejanske ali zakonite razlastitve enak (gre za isto odškodninsko terjatev). Ker gre za isto odškodninsko terjatev, je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da so zamudne obresti, kot posledica zastaranja glavne terjatve, zaradi zastaranja prenehale. Potrebno je šteti, da so zamudne obresti, kot odmena za nezakonito razlastitev, del terjatve za plačilo odškodnine, ki izvira iz sprva dejanske, nato pravne razlastitve. Imajo naravo odškodnine za škodo, ki upniku nastane zaradi nemožnosti uporabe glavnice. O njih (kot odmeni) lahko nepravdno sodišče odloča le v primeru, če je razlaščencu škoda povzročena z dopustnim ravnanjem (z odločbo o razlastitvi). Pravno nekonsistenten je zaključek o zastaranju obrestne terjatve (oktobra 2012), preden bi predlagateljica to terjatev lahko uveljavljala kot odmeno zaradi dejanske razlastitve.

    Ker je dejanski razlastitvi sledila pravna, do zastaranja glavne odškodninske terjatve ni moglo priti. Glede na to, da glavna odškodninska terjatev še obstaja, se je pri vprašanju zastaranja glede zahtevanih zamudnih obresti treba opreti na pravilo o triletnem zastaralnem roku iz prvega odstavka 347. člena OZ. Pravica predlagateljice zahtevati plačilo zamudnih obresti (izpolnitev občasnih terjatev), ki so dospele v obdobju treh let pred vložitvijo predloga za odmero odškodnine, je zastarala. Predlagateljica je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od 20. 9. 2015 dalje, pri čemer zamudne obresti, natekle do pravnomočnosti razlastitvene odločbe (20. 7. 2018), predstavljajo odmeno zaradi predčasnega odvzema nepremičnin, nadaljnje zamudne obresti pa so posledica zamude z izpolnitvijo obveznosti plačila odškodnine.
  • 14.
    VSL Sodba II Cp 1598/2019
    18.12.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00029949
    OZ člen 190, 198.
    razlastitev - razlastitveni postopek - dejanska razlastitev - pogodba namesto razlastitve - nemožnost uporabe nepremičnine - uporaba tuje stvari - konkretno in realno prikrajšanje - uporabnina - nadomestilo koristi - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - poseg v lastninsko pravico - protipraven poseg - gozdno zemljišče - izvedenec gozdarske stroke
    V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožena stranka v konkretnem primeru postopala nezakonito, ko je posest razlastitvenemu zavezancu (predniku tožnikov) najprej odvzela in nato na njem zgradila infrastrukturo (cesto), ne da bi bil prej izveden (in dokončan) razlastitveni postopek (op. ki ga je imela edino toženka upravičena zahtevati), ali speljan postopek odkupa po pogodbi. Ker se toženka ni poslužila zakonitega vrstnega reda opravil, je podan temelj za prisojo (tudi) nadomestila koristi zaradi nezmožnosti uporabe odvzetih zemljišč (poleg odškodnine za razlaščeno nepremičnino).

    Dejansko stanje nepremičnine ob uvedbi postopka za razlastitev je treba pri dejanski razlastitvi razlagati tako, da se upošteva ovrednotenje glede na namembnost in stanje razlaščene nepremičnine ob dejanskem odvzemu.
  • 15.
    VSL Sodba II Cp 1724/2019
    4.12.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
    VSL00030164
    URS člen 69. OZ člen 352, 352/1, 352/2.
    dejanska razlastitev - opustitev izvedbe razlastitvenega postopka - protipravno ravnanje - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - pogodba namesto razlastitve - odmena zaradi nemožnosti uporabe - obresti - odškodninska terjatev - premoženjska škoda - odvzem lastninske pravice - javna korist - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninskega zahtevka - objektivni in subjektivni zastaralni rok
    V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni opustitev postopka razlastitve oziroma njegovega dokončanja (tudi s poskusom sklenitve poravnave oziroma pogodbe namesto razlastitve) protipravno ravnanje, odškodninsko odgovornost razlastitvenega upravičenca pa je potrebno presojati po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti po OZ.

    V primeru dejanske razlastitve razlastitvenemu zavezancu pripadajo poleg odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti nepremičnin v času, ko je mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, tudi obresti od dejanskega odvzema do plačila odškodnine, kot odmena zaradi nezmožnosti uporabe.

    Odškodnino po 69. členu Ustave je treba razločevati od pojma odškodnine po splošnih določbah odškodninskega prava. Odškodninski zahtevek zastara, pri čemer trajajoč položaj neuvedbe razlastitvenega postopka ne odlaga trenutka začetka teka zastaralnega roka odškodninske terjatve. Zastaranje odškodninske terjatve začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera smel terjati izpolnitev obveznosti – ko je ob običajni vestnosti imel možnost izvedeti za povzročitelja škode in za škodo. V zvezi s tem vprašanjem se pritožbeno sodišče strinja s stališčem toženke, da je zastaranje pričelo teči z dnem 13. 5. 2008, ko je bila narejena dokončna geodetska izmera zemljišč potrebnih za ureditev rekonstrukcije glavne ceste ... in s tem znana točna površina odvzetih zemljišč in s tem (dodatna) škoda. Kdo je povzročitelj škode pa je bilo pravnemu predniku tožnice tudi znano. Pravni prednik tožnice je tako že v letu 2008 razpolagal z vsemi elementi potrebnimi za sestavo (kateregakoli od) odškodninskih zahtevkov, kot so se v podobnih primerih izoblikovali v sodni praksi.
  • 16.
    VSL Sodba II Cp 983/2019
    19.9.2019
    RAZLASTITEV - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00029002
    SZ člen 53. SZ-1 člen 90, 90/2, 103, 103/5. OZ člen 3.
    pogodba sklenjena namesto razlastitve - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe za nedoločen čas - neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pravica do doma
    Najemna pogodba za sporno stanovanje in za neprofitno najemnino ni bila sklenjena zaradi slabega socialnega položaja toženke, ampak v zameno za nižjo odškodnino za razlaščeno stanovanje. Zato tožeča stranka ni upravičena preverjati socialnega položaja toženke in ji tudi ne more odpovedati pogodbe na podlagi določbe petega odstavka 103. člena SZ-1, ki upošteva socialni položaj najemnika.
  • 17.
    VSL Sodba in sklep II Cp 818/2019
    11.9.2019
    DEDNO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00027156
    ZD člen 9, 130, 130/3, 132, 141. ZJC člen 85. ZJC-B člen 19. ZCes-1 člen 3, 3/2, 123.
    dediščinska tožba - ugotovitev dedne pravice - izročitev zapuščine - ugotovitev lastninske pravice - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - cesta - cestno telo - zapuščina brez dediča - kaduciteta - dediščina postane last Republike Slovenije - univerzalno pravno nasledstvo - razlastitev - javno dobro - stvar izven pravnega prometa - solastnina
    Tožnik (dedič) v dediščinski tožbi zahteva ugotovitev svoje dedne pravice in izročitev zapuščine v skladu s svojim dednim deležem. Tožnik ima po dediščinski tožbi na voljo vmesni ugotovitveni zahtevek, da je dedič po zapustniku. S tem ugotovitvenim zahtevkom je tožnik delno uspel, kot je razvidno iz delne sodbe. Pridobil je pravni naslov, s katerim je bila ugotovljena njegova dedna pravica in nanjo oprta lastninska pravica. Ker je s tem svojo dedno pravico že dosegel, nima več pravnega interesa za vmesni ugotovitveni zahtevek, da je lastnik spornih nepremičnin.

    Položaj dedičev, ki so se zglasili kasneje in ki zahtevajo zapuščino po tem, ko je bila ta že prenesena na državo, je drugačen kot je položaj dedičev v (rednem) zapuščinskem postopku. Oboji sicer pridobijo dediščino in na njej oprto lastninsko pravico v času zapustnikove smrti, a v primeru, ko se je dedič zglasil potem, ko je država že postala lastnica zapuščine, se ne more več vzpostaviti povezava med kasnejšim dedičem in zapustnikom brez upoštevanja vmesne lastninske pravice države, ampak ima dedič pravico, da z dediščinsko tožbo od države zahteva izročitev zapuščine. Ob povedanem je neutemeljena pritožbena navedba, da sta bila sklepa o dedovanju, s katerima je zapuščina prešla na toženko, nezakonita in ju ni mogoče upoštevati. Res je sklep o dedovanju deklaratorne narave, vendar je, ko postane pravnomočen, pravno zavezujoč. Dekleratornost sklepa pomeni le, da ima kasnejši dedič možnost svoje pravice uveljavljati v pravdi. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da instituta pridobitve zapuščine brez dedičev s strani države ni mogoče enačiti z razlastitvijo (odvzemom lastninske pravice v javno korist po 69. členom Ustave RS).

    Tožnik od toženke pravilno zahteva vrnitev oziroma izročitev zapuščine (izstavitev zemljiškoknjižne listine in izročitev v posest), vendar je sodišče pravilno ugotovilo, da pri treh parcelah, na katerih poteka javna cesta, njegov zahtevek ni utemeljen na podlagi 2. točke 3. člena ZCest-1, ki določa, da so ceste javno dobro, so izven pravnega prometa in na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
  • 18.
    VSK Sodba I Cp 644/2018
    14.5.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSK00040691
    ZJC-B člen 19, 19/78. URS člen 69. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ-UPB1 člen 190.
    razlastitev - dejanska razlastitev - de facto razlastitev - denarna odškodnina zaradi razlastitve - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - tek zamudnih obresti - pravica do izjave - ugovor zastaranja - pravica do zasebne lastnine - pravna razlastitev
    V obravnavanem primeru bi institut zastaranja omejeval pravico do sodnega varstva tožnika in pravico do zasebne lastnine. Država, ki je tožnika dejansko razlastila, šele po več kot 10 letih pa speljala tudi pravno razlastitev, je ravnala nezakonito. Tožniku ni mogoče očitati, da ni sprožil postopka razlastitve (kateremu bi sledil postopek za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine), saj mu zakon tega ni dopuščal. Lastnik je ostal le na papirju. Država ni trdila, da je ob odvzemu posesti ponudila odškodnino takratnemu lastniku. Razlastitveni zavezanec ima možnost zahtevati zakonske zamudne obresti za čas od odvzema posesti do pravnomočnosti odločbe o razlastitvi. Če bi obveljalo stališče toženke, bi tožnikov zahtevek iz naslova obresti zastaral prej, preden bi ga lahko uveljavljal na sodišču. Zastaranje zanj ni moglo začeti teči prej, preden bi lahko zahteval odškodnino od države.
  • 19.
    VSL Sodba II Cp 2175/2018
    8.5.2019
    CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00023040
    OZ člen 131, 131/1. ZCes-1 člen 2, 3. ZPP člen 318.
    poseg v lastninsko pravico - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - pojem in status javnih cest - kategorizirana javna cesta - protipravno ravnanje nosilca oblasti - gradnja ceste - sprememba prometnega režima - dejanska razlastitev - denarno nadomestilo - vrednost nepremičnine - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - neprerekana dejstva - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik - nečitljiv podpis - podpis zastopnika oziroma pooblaščenca - pristnost podpisa
    Nečitljivo podpisane vloge zaradi teže zagrožene pravne sankcije (zavrženje vloge) ne gre enačiti s povsem nepodpisano vlogo (brez odvetnikovega žiga in podpisa), sploh pa ne v primeru, ko gre za podpis s strani pravne osebe, ki v postopku nastopa kot pooblaščena odvetniška družba, in ne kot sama stranka, ter ne obstaja utemeljen dvom glede identitete podpisnika oziroma glede pristnosti podpisa.

    Tožnik v tej pravdi zahteva plačilo odškodnine za škodo (zmanjšanje vrednosti nepremičnin), ki jo je utrpel zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki mu je z izdajo Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno pri Litiji in brez predpisanega predhodnega odkupa nepremičnin ali opravljenega postopka razlastitve (torej brez kakršnegakoli nadomestila) v dejanskem smislu odvzela lastninsko pravico na spornih nepremičninah, na katerih že potekajo ceste. Protipravnega ravnanja toženke torej v obravnavanem primeru ne predstavlja gradnja ceste na spornih nepremičninah, temveč sprememba obstoječega pravnega režima na že zgrajeni cesti, do česar je prišlo s kategorizacijo ceste z občinskim odlokom. Pred kategorizacijo cesta na spornih nepremičninah ni bila v javni uporabi, temveč je predstavljala prometno površino, na kateri se je opravljal promet na način in pod pogoji, kot jih je v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določil lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec.
  • 20.
    VSL Sodba I Cp 1818/2018
    11.4.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00023542
    ZRPPN člen 2, 16, 17. ZOR člen 60, 111, 117, 139, 141. ZDen člen 3, 4, 5, 64. URS člen 69.
    razlastitev - denarna odškodnina zaradi razlastitve - ničnost pogodbe - javni interes - razlastitev zaradi splošnega interesa - pogodba namesto razlastitve - napake volje - prisila - čezmerno prikrajšanje
    Sankcija za neuresničitev namena razlastitve ni ničnost, pač pa izpodbojnost, ki bi jo lahko pravni prednik tožnika uveljavljal v maksimalnem roku pet let od sklenitve pogodbe namesto razlastitve oziroma v roku treh let, če je za razlog izpodbojnosti izvedel prej.
  • <<
  • <
  • 1
  • od 8
  • >
  • >>