ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZZVZZ člen 15, 15-6. ZDavP-2 člen 76.
prispevki za socialno varnost - družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna družba - poslovodna oseba - zavezanec za plačilo prispevkov
Poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb, kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja v svoji družbi.
ZZVZZ člen 15, 15-1, 48, 49, 51. ZPSV člen 6, 6/2. ZPIZ-1 člen 208, 208/4.
obvezno zdravstveno zavarovanje - prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno varnost - stečajni postopek
Z uvedbo stečaja se status družbenika ne izgubi. V postopku odmere prispevkov za socialno varnost tudi ni dopustno upoštevati premoženjskega in dohodkovnega položaja davčnega zavezanca in s tem povezane sposobnosti za poravnavo obveznosti, ki se nalaga v plačilo. Socialna varnost davčnih dolžnikov je v določenem obsegu varovana z omejitvami davčne izvršbe po določbah ZDavP-2.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30, 36.
obročno plačilo davčnega dolga - premoženje davčnega zavezanca - prispevki za socialno varnost
Ker so tožnikovi prejemki (skupaj s prejemki tožnikove žene in ob upoštevanju članov družine tožnika), v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge presegli dohodkovni kriterij iz 36. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila, tožnik pogoja za obročno plačilo nedvomno ni izpolnjeval, pri čemer je tudi pravilno, da prvostopenjski organ pri ugotavljanju dohodkov ni upošteval kreditov tožnika in njegove žene, saj tega ne predvidevata ne zakon in ne Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - akontacija davka - prispevki za socialno varnost
Ker tožnik prosi za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje obveznosti iz naslova akontacij davka od dohodkov pravnih oseb, ki predstavlja akontacijo davka, ter prispevkov za starševsko varstvo in prispevkov za zaposlovanje od zaposlenih, kar predstavlja davčni odtegljaj, tožnikovemu ni mogoče ugoditi. Ker je Ustavno sodišče z odločbo št. U-l-281/09 razveljavilo prvi odstavek 228. člena ZPIZ-1 v delu, ki se nanaša na zavarovance po 13. in 14. členu zakona, odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za te zavarovance ni (več) mogoč.
ZDavP-2 člen 101, 101/6, 101/7. ZUJF člen 203. ZUP člen 65.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - za odločanje relevantne okoliščine - opravljanje neregistrirane dejavnosti - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za zdravstveno zavarovanje - zavrženje vloge
V skladu z določbami šestega in sedmega odstavka 101. člena ZDavP-2 davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa davčnega dolga, če gre za davčne obveznosti, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti.
Za odločanje o odlogu oziroma obročnem plačilu prispevkov za zdravstveno varstvo je z uveljavitvijo ZUJF odpadla pravna podlaga, zato je bilo treba vlogo v tem delu na podlagi 65. člena ZUP zavreči.
Slabo finančno stanje in druge osebne okoliščine se upoštevajo samo v primeru, če je odpis dovoljen in se v nadaljevanju odloča o tem, ali so za odpis podani (nadaljnji) vsebinski pogoji. Ugovori, ki se nanašajo na davčno odmero, niso predmet odločanja v postopku odpisa davčnega dolga.
prispevki za socialno varnost - odpis davčnega dolga - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti - vrstni red plačil davka
Tožnica sicer pravilno navaja, da po določbi petega odstavka 126. člena ZDavP-2 davčna obveznost preneha, ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči (absolutno zastaranje). Vendar je drugostopenjski organ ob reševanju pritožbe ugotovil, da se seznam izvršilnih naslovov, ki je del sklepa o izvršbi, nanaša na davčne obveznosti iz obdobja od leta 2006 dalje. Tako ne gre za davčni dolg za leto 1999, kar pomeni, da do absolutnega zastaranja po omenjeni zakonski določbi ni prišlo.
Če zavezanec plačuje več vrst davkov ter plačani znesek ne zadostuje za poplačilo vseh vrst davkov, se s plačilom poravna davek, ki ga zavezanec navede na plačilnem instrumentu. Vendar zakon pri tem določa, da se davek poravna po vrstnem redu prej dospele obveznosti te (izbrane) vrste davka, nato pa se poravnajo drugi davki, po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste davka. Pri posamezni vrsti davka se tako vedno poravnajo prej dospele (starejše) obveznosti.
odpis davčnega dolga - samostojni podjetnik posameznik - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Davčni organ ne more odobriti odpisa ali delnega odpisa dolga samostojnim podjetnikom posameznikom, ki prenehajo opravljati dejavnost, za davke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. To velja tudi za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-1 člen 93, 156, 156/5, 159, 159/1, 262, 262/2.
prispevki za socialno varnost - invalidnost III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega - začetek plačevanja prispevkov za socialno varnost v znižani višini - dokončnost odločbe
V odločbi ZPIZ navedeni datum pridobitve pravice na podlagi III. kategorije invalidnosti ne pomeni, da se s tem dnem ta pravica lahko tudi že realizira. Pred dokončnostjo odločbe ZPIZ, s katero je bil spoznan za invalida III. kategorije invalidnosti in s katero mu je bila priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, tožnik ni imel pravne podlage za dejanski pričetek dela oziroma opravljanja dejavnosti s krajšim delovnim časom od polnega, s tem pa tudi ne podlage za zavarovanje s skrajšanim delovnim časom in temu ustrezno plačevanje prispevkov za socialno varnost. Vse do takrat je torej za tožnika na temelju vpisa v register samostojnih podjetnikov obstajala dolžnost obveznega zavarovanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost po določbah ZPSV za poln delovni čas.
Tožbeni ugovor, da je bila izguba donosa katastrskega dohodka kmetije ugotovljena prenizko, je pavšalen in neutemeljen, saj je bil izračun izgube opravljen pravilno, tožnica pa v dokaz svoje trditve ni ponudila kakšnih konkretnih dokazov.
ZPSV člen 3. ZDoh-1 člen 24, 25. ZDoh-1D člen 6, 16, 102.
prispevki za socialno varnost - na podlagi sodbe izplačana plača - zamudne obresti - vračilo prispevkov za socialno varnost
Po določbah ZPSV se prispevki plačujejo od vseh prejemkov in torej od vseh izplačil, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Takšno izplačilo je tudi plača, pa čeprav je izplačana na podlagi sodbe, ter posledično tudi zamudne obresti iz tega naslova. To pomeni, da imajo zamudne obresti, ne glede na njihovo značilnost odmere oziroma sankcije za nepravočasno plačilo, naravo prejemka, ki izhaja iz delovnega razmerja, in s tem prejemka, od katerega se obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost.
ZDoh-2 člen 18, 27, 35, 35/1, 36, 36/1, 37, 37-5. ZPSV člen 3, 6. ZDavP-2 člen 352.
dohodek iz zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja - odškodnina - odškodnina zaradi prenehanja delovnega razmerja - sodna poravnava - prispevki za socialno varnost
Tožnica je s štirimi bivšimi zaposlenimi sklenila sodno poravnavo ter jim posledično izplačala odškodnino za prenehanje delovnega razmerja. Iz sodne poravnave je razvidno, da se je zavezala poravnati odškodnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v neto zneskih in da je vsem štirim delovno razmerje prenehalo na podlagi nekrivdnega odpoklica s funkcije. Glede na vsebino poravnave se izplačani znesek odškodnine šteje za dohodek iz delovnega razmerja, od tega pa je treba glede na določila ZDoh-2, ZDavP-2 in ZPSV odvesti davke in prispevke za socialno varnost.
ZDSS-1 člen 7, 7-3. ZPP člen 18, 19, 23. ZUS-1 člen 22.
priznanje pravice do denarnega nadomestila - dopustnost upravnega spora - stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru je predmet spora priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo na podlagi Zakona o urejanju trga dela. Za presojo zakonitosti tega sklepa je pristojno Delovno in socialno sodišče.
prispevki za socialno varnost - delo dijakov in študentov preko pooblaščenih študentskih servisov in agencij - vračilo plačanih pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja - razlaga zakona
225. člen ZPIZ-1 je v povezavi z 204. členom istega zakona oziroma zakonom kot celoto dovolj jasen. Zatrjevano neskladje med navedenima členoma ZPIZ-1 je tudi po presoji sodišča le formalna (redakcijska) napaka in ne vsebinsko drugačna ureditev od predhodne. Obvezno zavarovani morajo biti vsi dijaki in študentje, ki sodelujejo pri delu preko študentskih organizacij in agencij. Sodišče pri tem dodaja, da je treba pri določbah o obveznem zavarovanju glede na njihov namen izhajati iz takšne razlage, ki ščiti tistega, ki naj se obvezno zavaruje.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZPSV člen 17. ZDavP-2 člen 68.
prispevki za socialno varnost - družba z omejeno odgovornostjo enoosebna družba - poslovodna oseba - zavezanec za plačilo prispevkov
Tožnik je bil edini družbenik in hkrati direktor družbe A. d.o.o., nad katero se je v letu 2009 začel stečajni postopek. Kot tak je imel status samozaposlenega in je bil tudi dolžan sam plačati prispevke za socialno varnost.
ZPSV člen 4, 6, 16, 17. ZPIZ-1 člen 15, 17. ZZVZZ člen 15.
prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik posameznik - dopolnilna dejavnost
Tožnica v času, ko je bila registrirana kot samostojna podjetnica posameznica, ni plačevala prispevkov za socialno varnost, ki so z zakonom določene obvezne dajatve. Če zavezanec obveznih dajatev v skladu z ZPSV ne plača, jih odmeri in opravi izvršbo davčni organ. V zvezi z ugovorom tožnice, da je dejavnost opravljala dopolnilno, sodišče pojasnjuje, da glede na določbe 15. člena ZPIZ-1, 17. člena ZPIZ-1 in 5. točke 15. člena ZZVZZ opravljanje dejavnosti kot „dopolnilne“ ni vezano na odločitev osebe, ki se vpisuje v register samostojnih podjetnikov, temveč na izpolnjevanje pogojev, ki jih določata ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ.
prispevki za socialno varnost - status zavezanca - vpis v register - dejansko opravljanje dejavnosti - zasebni raziskovalec
Obveznost obračunavanja in plačevanja prispevkov za socialno varnost je vezana na status zavezanca zavarovanja, ki ga pridobi z vpisom v ustrezni register, in ni odvisna od tega, ali zavezanec tudi dejansko opravlja dejavnost oziroma pridobiva dohodke iz te dejavnosti.
ZDSS člen 7, 7/1. ZVS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 19/1.
aktivna politika zaposlovanja - povračilo prispevkov delodajalcu - stvarna pristojnost
Sodišče je v zvezi z vprašanjem, ali je stvarno pristojno za reševanje te zadeve, izhajalo iz stališča, ki ga je sprejelo vrhovno sodišče v kompetenčnem sporu v sklepu opr. št. VIII R 8/2004, ki je v tem sklepu odločilo, da je spor o dokončni odločbi zavoda o vračilu prispevkov v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja upravni spor. Vrhovno sodišče v tem sklepu navaja, da gre za spor med delodajalcem, ki ima status pravne osebe, in Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, o katerih zavod odloča in jih izvaja v okviru javnih pooblastil. Gre za spor o pravici tožeče stranke kot pravne osebe proti odločitvi tožene stranke kot nosilca javnih pooblastil.
vpliv stečajnega postopka na odmerni postopek - samostojni podjetnik posameznik - stečaj - obvezni prispevki za socialno varnost
Posledic, ki bi jih imel začetek stečajnega postopka na položaj samostojnega podjetnika posameznika kot zavarovanca iz naslova obveznih zavarovanj oziroma člana OZ in s tem na njegov položaj zavezanca za (obvezne) prispevke in članarino OZ, noben zakon, vključno z ZPPSL, ne določa. To pa pomeni, da je bil tudi za obdobje po začetku stečaja, dolžan dostaviti davčnemu organu skladno s 16. členom ZPSV obračun prispevkov ter da so mu bili, ker tega ni storil, utemeljeno in skladno z določbami 112. člena ZDavP prispevki in članarina OZ odmerjeni in naloženi v plačilo z odločbo.
ZDSS člen 7, 7/1, 7, 7/1. ZUJIK člen 83, 85, 83, 85.
dohodkovni cenzus - stvarna pristojnost - samozaposleni v kulturi - pravica do plačila prispevka za socialno zavarovanje
Ker je eden izmed pogojev za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna po določbi 85. člena ZUJIK-UPB1 in 10.a člena Uredbe o samozaposlenih v kulturi dohodkovni položaj samostojnega kulturnega delavca, gre za spor o socialnem prejemku.