Iz skupne obrazložitve in ocene strokovne komisije pa tudi po oceni sodišča ni mogoče izluščiti oceno komisije po posameznih merilih, saj iz te izhajajo po večini zgolj posplošeni zapisi, kot npr. ''da je predlagani projekt dokaj aktualen in kakovosten, manj pa izviren in komunikativen'', ''da projekt v manjši meri načrtuje tudi obravnavo aktualnih tem, ki pa niso dovolj jasno specificirane'', ''projekt načrtuje vsebinsko raznolik nabor oddaj in rubrik, ki pokrivajo številna področja in tematike lokalnih značilnosti in perspektiv ... skladno s tem ima projekt zmeren pomen za razvoj posameznih regij, lokalnih skupnosti ali posebnih vsebin, saj načrtuje obravnavo tematik in dogodkov, ki so za druge medije manj zanimivi''. Te navedbe tako ne predstavljajo konkretiziranih razlogov za oceno podane prijave s točno določenim številom točk, da bi ta del obrazložitve bilo mogoče preizkusiti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - prosilec iz Alžirije - varna izvorna država
Ob upoštevanju navedenih izhodišč je tožena stranka stranka pravilno ocenila, da tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je namreč očitno, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave.
Zgolj dejstvo, da je ekonomski (in socialni) sistem v izvorni državi zanj slabši, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je tožena stranka tožnika tako ob vložitvi prošnje kot tudi na osebnem razgovoru seznanila s tem, da je država, iz katere prihaja, varna izvorna država. To pomeni, da mu je bilo omogočeno, da izkaže tehtne razloge, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito zanj ni varna izvorna država.
Sodišče sicer pritrjuje tožniku, da se mora pri odločanju o zahtevku upoštevati 222. člen ZUP, kar se po mnenju tožnika v postopku za izdajo spremembe OVD ni, vendar pa je imel tožnik na voljo ustrezno pravno sredstvo za pospešitev odločanja pred ARSO, tj. tožbo zaradi molka organa - 28. člen ZUS-1. Hkrati je treba še ugotoviti, da je tožnik zahtevo za spremembo OVD vložil (šele) 14. 9. 2021 (predhodna vloga tožnika, ki jo je ta vložil 2. 4. 2021, je bila zavržena zaradi zamude pri dopolnitvi), medtem, ko je bila inšpekcijska odločba izdana že 18. 7. 2019. Sodišče še dodaja, da bi tožnik lahko zaprosil tudi za odlog izvršbe (tretji odstavek 293. člena ZUP).
vojni veteran - priznanje statusa vojnega veterana - pogoji za priznanje pravice - status vojnega veterana - kurir - razlaga materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Ni pravilno stališče upravnega organa, da je kurirska služba izključena iz zakonskih podlag za priznanje statusa vojnega veterana. Vendar pa je tudi opravljanje teh nalog ali dolžnosti pri obrambi RS treba ugotoviti in presoditi v okviru, kot ga določa ZVV.
ZOro-1 člen 8a, 14, 14/2, 14/2-3, 16, 16/1, 16/2, 16/2-1. ZUS-1 člen 27, 27/2, 40, 40/3.
orožje - kaznivo dejanje - prosti preudarek - nedovoljen promet orožja - zanesljivost imetnika orožja
Organ mora, ko odloča o izdaji orožne listine, vedno šteti, da posameznik ni zanesljiv, če so podane okoliščine iz drugega odstavka 16. člena ZOro-1, brez dodatne presoje pogojev z vidika prvega odstavka 16. člena ZOro-1. Če pa teh okoliščin, ki bi že same po sebi utemeljevale sklep o nezanesljivosti, ni, je treba zanesljivost presojati z vidika prvega odstavka 16. člena ZOro-1.
Iz obrazložitve odločb organa prve in druge stopnje je res razvidno, da pravnomočna obsodba nakazuje, da tožnik ni primeren za posedovanje orožja. Vendar pa sta upravna organa ob upoštevanju zahtev iz prvega odstavka 16. člena ZOro-1 pojasnila, kako na odločitev vplivajo posamezne okoliščine posedovanja, dalj časa trajajoče posedovanje in hramba prepovedanega orožja ter tožnikova seznanjenost z obveznostmi glede pridobitve orožnega lista za vsako posedovano orožje, in se logično opredelila do vsake od teh okoliščin ter na podlagi vseh navedenih okoliščin zaključila, da tožnik ni zanesljiv za posedovanje orožja. Organa sta po oceni sodišča v obravnavani zadevi v zadostni meri tudi opredelila nedoločni pravni pojem, pri čemer sta upoštevala tudi zahtevo po varovanju javnega interesa skladno z zakonom. Njena dokazna ocena je v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene.
Sodišče ugotavlja, da je bilo organu pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano v prvem odstavku 16. člena ZOro-1, namen tega pooblastila pa je v varovanju življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda. Organ je po oceni sodišča v zadostni meri razložil, katere okoliščine je štel za odločilne za ugotovitev, da tožnik ni zanesljiv v smislu 16. člena ZOro-1 in mu posledično ni izdal dovoljenja za zbiranje orožja. Ob takih okoliščinah pa je organ po presoji sodišča ravnal v skladu z namenom navedenega pooblastila.
davek od dobička iz kapitala - povezana oseba - odsvojitev kapitala - poroštvo
Zakonska ureditev instituta poroštva iz prve povedi prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, ki je podlaga za odločitev v konkretnem primeru, je povsem jasna in nedvoumna in, poroštva ne pogojuje z ugotavljanjem oziroma izkazovanjem namena dolžnika, da bi se z neodplačnim prenosom premoženja oziroma s prenosom premoženja po nižji ceni od tržne, izognil plačilu davka. Nanaša se namreč na izterjavo iz premoženja povezanih oseb in s tem iz premoženja oseb, ki so tesneje povezane z davčnim dolžnikom, in kar je po presoji sodišča tista okoliščina, ki utemeljeno narekuje drugačne pogoje za uporabo poroštva, kot so tisti iz druge povedi. Gre torej za zakonsko besedilo, s katerim se zaradi povezanosti med dolžnikom in osebami, na katere je dolžnik svoje premoženje neodplačno ali po nižji vrednosti od tržne prenesel, vzpostavlja domneva, da je podan namen izogibanja, in to na način, da se opušča njegovo nadaljnje dokazovanje.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga
Iz povzetega poziva za dopolnitev (kakor tudi iz sklepa z dne 22. 12. 2023) izhaja, da gre za podatke o zadevi. Ti podatki so sicer res obvezna sestavina prošnje za dodelitev BPP iz četrte alineje drugega odstavka 32. člena ZBPP, vendar pa gre pri tem zgolj za osnovne podatke o zadevi. To je v tem primeru zagotovo vrsta spora in splošna opredelitev zahteve, ki jo ima tožnica zoper delodajalca. Med te podatke pa (vsaj ne prvi pogled) ne spadajo dokazi za nadurno delo in opredelitev obdobja, v katerem je tožnica opravljala nadurno delo. Zakaj toženka tožničine vloge brez teh podatkov ne bi mogla vsebinsko obravnavati, in v tem okviru presoditi, ali ima tožničina vloga izgled za uspeh na nivoju presoje, ki ga organu za BPP sploh dopušča 24. člen ZBPP, toženka v izpodbijanem sklepu ne navaja. Sodišče zato tega sklepa ne more niti preizkusiti.
Ker tožnik tožbe v danih rokih ni ustrezno popravil oziroma dopolnil v skladu s pozivi sodišča, je ostala tožba tudi po pozivih sodišča k odpravi pomanjkljivosti nerazumljiva, nejasna in nepopolna. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati, je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-11 zavrglo. Na to pravno posledico je bil tožnik v pozivu sodišča tudi izrecno opozorjen.
COVID-19 - državna pomoč - višina dodeljenih sredstev - višina škode - vračilo - pomanjkljiva obrazložitev
V zadevi je sporna višina ocenjene škode in s tem višina javnih sredstev, ki se kot upravičeno oziroma neupravičeno dodeljena ugotavljajo z izpodbijano odločbo. Sporni so tudi vsi navedeni razlogi, na katerih temelji izračun toženke in ki jim (vsem) tožeča stranka ugovarja v tožbi. Pri tem pa tožeča stranka utemeljeno navaja, da je zadnji (tretji) od razlogov, ki se nanaša na odštevanje in s tem na zmanjševanje višine ocenjene škode za druga javna sredstva, ki so bila prejeta za iste delavce, v obrazložitvi odločbe naveden zgolj pavšalno, brez ugotovitve dejanskega stanja in brez razlogov za narejeno presojo.
davčna izvršba - postopek o prekršku - prisilna izterjava globe - dolžnik - samostojni podjetnik posameznik - izbris iz sodnega registra - odgovornost za obveznosti
Pravni subjektiviteti samostojnega podjetnika in nosilca poslovne dejavnosti pravno nista ločeni, kar pomeni, da obveznost z izbrisom dolžnika (samostojnega podjetnika posameznika) iz sodnega registra ne preneha, ampak se izterja iz premoženja dolžnika kot fizične osebe.
Četudi bi morala biti sankcija za prekršek po določbi tretjega odstavka 14.b člena ZP-1 v izreku prekrškovne odločbe naložena tožnici kot fizični osebi, ki je bila nosilec statusne oblike, ta pomanjkljivost ne ovira izvršitve odločbe. Navedba statusa kršitelja namreč ne vpliva na identifikacijo zavezanca za izpolnitev obveznosti, zoper katerega je po določbah ZDavP-2 mogoče začeti postopek davčne izvršbe. V vsakem primeru je nosilec obveznosti tudi po prenehanju dejavnosti še vedno isti pravni subjekt - v obravnavanem primeru tožnica, zoper katero je bila zaradi neprostovoljnega plačila dolgovanih obveznosti z izpodbijanimi sklepi v skladu z zakonom začeta davčna izvršba.
Po določbah ZDavP-2 ter po upravnosodni praksi ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja različnih sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga, če se to glede na okoliščine zadeve izkaže za potrebno.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Tožnik svoj zahtevek utemeljuje s težavami, ki naj bi jih imel z bivšim županom, te težave pa je imel, še preden je zapustil Maroko, tožnik pa jih ob podaji prošnje ni omenjal, čeprav je bil opozorjen, da je dolžan izpovedati vsa relevantna dejstva in okoliščine, in bil tudi opozorjen na to, da je postopek zaupne narave. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik ni prepričljivo dokazal, zakaj vsega tega ni uveljavljal že prej, čeprav je imel za to različne priložnosti.
ZZVR-1 člen 59, 59/2, 59/2-2. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
hmeljišče - odškodnina - zavrnitev zahtevka - nova dejstva - glavna obravnava
Tožnik s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa o zavrnitvi odškodninskega zahtevka za škodo, ki je posledica odločbe z dne 15. 4. 2019, s katero je bilo tožniku odrejeno uničenje rastlin hmelja, okuženih s CBCVd v hmeljiščih.
Ker upravni organ na listino - zapisnik, s katerim tožnik pred izdajo izpodbijanega akta ni bil seznanjen, ne opira svojega zaključka o protipravnem ravnanju tožnika, sodišče ocenjuje, da opustitev možnosti izjave o listini, ki ni bila pomembna za izdajo odločbe, ne pomeni absolutne kršitve pravil postopka, niti ni taka kršitev pravil postopka, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.
Sodišče ocenjuje, da je upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik kršil v izreku odločbe odrejen ukrep. Kumulativno izpolnjen pogoj za prisojo odškodnine je izvedba vseh predpisanih in odrejenih ukrepov za zdravstveno varstvo rastlin. Že ugotovitev neizvedbe enega predpisanega in odrejenega ukrepa zadostuje za zaključek, da navedeni pogoj ni izpolnjen.
skrbnik - skrbnik za poseben primer - varstvo pravnih koristi - povračilo stroškov - ničnost odločbe - uporaba sredstev
Ker je tožnica na podlagi sklepa sodišča že skrbnica stranki z interesom, se z odpravo izpodbijane upravne odločbe, s katero je bila razrešena dolžnosti skrbnice za poseben primer z bistveno enakimi pooblastili, njen pravni položaj ne bo v ničemer spremenil. Tožnica zato ne more uspešno uveljavljati odprave odločbe o njeni razrešitvi kot skrbnice za poseben primer. Tožba zoper odločbo z dne 10. 3. 2021 že iz tega razloga ni utemeljena.
Upravni organ je z izpodbijano odločbo z dne 10. 6. 2021 odločil o tem, ali je tožnica denarna sredstva, ki jih je dvignila z računa stranke z interesom, tudi porabila zanjo. Določba 252. člena DZ pa ne daje pravne podlage za to, da bi upravni organ oblastveno z odločbo odločal o upravičeni porabi varovančevih sredstev, saj ta zakonska določba centru za socialno delo daje zgolj podlago, da odloči o povračilu stroškov, ki jih ima skrbnik sam z opravljanjem skrbniških dolžnosti.
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 3. 3. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 12. 3. 2024.
ZDR-1 člen 4, 13, 22, 54. ZUTD člen 163, 163/2, 164, 167. ZID-1 člen 19, 19/1, 19/1-3, 19/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - delovno razmerje - obstoj delovnega razmerja - posredovanje delovne sile - zagotavljanje delavcev drugemu uporabniku
Določba drugega odstavka 13. člena ZDR-1 je kogentne narave, kar pomeni, da pogodbeni stranki ne moreta prosto izbirati pravne opredelitve njunega razmerja, če obstajajo navedeni elementi delovnega razmerja. Gre za t.i. načelo prednosti dejstev, po katerem se takšno razmerje po sili zakona šteje za delovno razmerje (prim. sodbi tega sodišča I U 923/2015 z dne 30. 3. 2016 in III U 83/2018 z dne 5. 10. 2021). Zakonska domneva o obstoju delovnega razmerja v primerih, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja, je tudi izrecno urejena v 18. členu ZDR-1.
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (2015) člen 35, 35/7.
izdaja dovolilnic za parkiranje - pogoji za izdajo dovolilnic za parkiranje
Drži, da iz drugega odstavka 23. člena Odloka o pravilih cestnega prometa v Mestni občini Kranj izhaja, da je na javni površini dopuščeno tudi parkiranje bivalnih vozil, ki ne presegajo 3,5 tone, vendar je v nadaljevanju te določbe parkiranje tovrstnih vozil dopuščeno le v primeru, da ne presegajo velikosti parkirnega mesta, razen kjer je to drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo. In v tem primeru obravnavano vozilo (četudi z manjšo težo od 3,5 tone) nedvomno presega parkirno mesto s svojimi dimenzijami (dolžine 6,985 m, širine 2,2040 m in višine 3,080 m). Navedenih dimenzij tožnik niti ne prereka.
prisilna izterjava davčnega dolga - vrstni red plačila terjatev - zastaranje
Glede vrstnega reda poplačil posameznih tožnikovih obveznosti prvostopenjski organ ni ravnal samovoljno, marveč je pravilno upošteval določbe relevantnega zakona o davčnem postopku glede vrstnega reda poplačil.
ZZVR-1 člen 59, 59/1, 59/2. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
hmeljišče - odškodnina - zavrnitev zahtevka - nedovoljene tožbene novote - glavna obravnava v upravnem sporu
Izdaja sklepa o izvršbi potrjuje ugotovitve upravnega organa, da tožnik z odločbami naloženih obveznosti ni izvršil v rokih in na način, kot mu je bilo naloženo v izvršilnem naslovu. Sodišče soglaša z upravnim organom, da izvršitev z inšpekcijsko odločbo odrejenega ukrepa v postopku izvršbe ne pomeni izvedbe predpisanih in odrejenih ukrepov v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZZVR-1. Tožnik s tožbo ni uspel omajati razlogov, na katerih je upravni organ utemeljeval odločitev o zavrnitvi odškodninskega zahtevka.
dostop do informacij javnega značaja - javni zavod - javni uslužbenci - plače javnih uslužbencev
Zahtevani podatki javnih uslužbencev so sicer osebni podatki, vendar je njihovo posredovanje in obdelava v tem primeru skladno s točko c) prvega odstavka 6. člena SUVP zakonita, saj je podana neposredna pravna podlaga v 38. členu ZSPJS.
Za obravnavano zadevo je ključna ugotovitev tožene stranke, da prosilec zahteva posredovanje dokumenta z informacijami, ki so povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožniku in s porabo javnih sredstev.
Ob upoštevanju navedene pravne podlage in sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 20094 sodišče presoja, da je pravilna odločitev tožene stranke, da so zahtevani podatki (absolutno) javno dostopni.
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila vse okoliščine, zaradi katerih je tožniku naložila, da mora prosilcu posredovati zahtevani dokument tudi z osebnimi imeni in priimki javnih uslužbencev, na katere se nanašajo podatki o plači.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - klavzula izvršljivosti - izpodbijanje izvršljivosti
S sodbo Upravnega sodišča RS I U 1082/2019-18 z dne 7. 5. 2020 je bila odpravljena ureditvena odločba, ne pa sklep o dovolitvi upravne izvršbe s posredno prisilitvijo, ki v predmetni zadevi predstavlja veljaven izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti. Na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, opremljenega s potrdilom o izvršljivosti, je bil izdan izpodbijani sklep.