ZUS-1 člen 126, 129, 129/1, 129/1-1. ZEN člen 6, 6/8, 9.
geodetske storitve - upravna zadeva - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Ker ZEN ne določa, da se v primeru ugotovitve napak in nepravilnosti v zvezi z izvedbo geodetskih storitve vodi upravni postopek, ali izda upravna odločba, sodišče pritrjuje toženi stranki, da zadeva odprave napak ali nepravilnosti na podlagi osmega odstavka 6. člena ZEN ni upravna zadeva.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - izstopni DDV - simuliran (navidezni) pravni posel - povezane osebe
Iz ugotovitev v postopku izhaja, da je šlo le za „papirnato“ trgovanje z blagom, konkretno z bakreno pločevino velike vrednosti. V prodajni verigi so sodelovale družbe, katerih direktorji se med seboj poznajo. Direktorji družb so se dogovarjali o poslih in se je tako verižila „papirnata“ prodaja bakrene pločevine, pri čemer so bili vsi računi za predmetno pločevino med družbami izdani istega dne. Računi tudi niso bili plačani (ni bilo denarnega toka), gre za delne pobote oziroma kompenzacije, prav tako ni bila plačan DDV, zaračunan na navedenih računih.
ZVISJV člen 3, 3-24, 65a. ZVO-1 člen 3, 3-2, 50, 51, 51/2, 51/3, 51/4. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 3/2, 3/2-2. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje člen 1, 1/1, 1/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 193. Konvencija o jedrski varnosti člen 2, 2-i.
Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da pri podaljšanju obstoječih dovoljenj, brez del ali posegov, ki bi spreminjali fizično stvarnost območja, ne gre za projekt iz Direktive 2011/92/EU.
Pri preverjanju, ali so zaradi podaljšanja obratovanja D. predvidene tudi spremembe na predmetnem objektu v smislu del ali posegov, ki bi spreminjali fizično stvarnost območja, je treba upoštevati vsa dela oziroma fizične posege na jedrskem objektu, kot je ta določen v i. točki 2. člena Konvencije o jedrski varnosti in 24. točki 3. člena ZVISJV (oziroma 29. točki 3. člena ZVISJV-1).
ZDoh-2 člen 15, 105, 108, 124, 125, 126, 131. ZDavP-2 člen 58, 131.
davek od osebnih prejemkov - akontacija dohodnine - ugotovitvena odločba - pravni učinek ugotovitvene odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe izrecno in konkretno sklicuje na davčne posledice in učinke ugotovitvene odločbe v predhodno navedenem DIN in iz teh učinkov izpeljuje davčne posledice tudi v obravnavani zadevi, ki je predmet tega spora. Z odpravo ugotovitvene odločbe so odpadli razlogi davčnega organa glede davčnih posledic izkazanih in vodenih poslovnih učinkov v glavni knjigi (prvega) tožnika iz naslova naslova razpolaganja s poslovnim deležem v družbah F. d.o.o. in E. d.o.o. ter iz naslova dolgoročne obveznosti do B.B. Ob takem stanju stvari, dejanski in pravni zaključki, ki slonijo na predhodno ugotovljenih okoliščinah iz odpravljene ugotovitvene odločbe, ne morejo imeti relevantnih posledic v obravnavani zadevi, drugačnih relevantnih razlogov pa davčni organ in toženka nista navedla.
verifikacija stare devizne vloge - nepopola vloga - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel 4. 2. 2018, tožeča stranka pa ne do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni predložila slovenskega prevoda tožbe niti dopolnila tožbe tako, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik ni (so)lastnik, ne domnevni lastnik niti posestnik nepremičnine parc. št. 530/35, zadevne nepremičnine tudi nihče ne uporablja, zato je pravilen zaključek sodišča, da ni podana aktivna legitimacija tožnika v zvezi s tožbo (v pravdi po 133. členu OZ). Ker prosilec brez aktivne legitimacije ne more nastopati v postopku kot tožnik, prav tako ne more uspeti v postopku pritožbe. Glede na navedeno, je pravilen zaključek toženke, da tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh oz. je zadeva očitno nerazumna in je odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zahtevek stranke
BPP se po tem zakonu dodeli v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, pri čemer se za sodno varstvo šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Iz določb ZKP izhaja, da se kazenski postopek kot sodni postopek začne šele z izdajo sklepa o preiskavi (169. člen ZKP) oziroma z vložitvijo neposredne obtožnice (170. člen ZKP). Iz upravnega spisa izhaja, da je v konkretni zadevi tožnica zaprosila za BPP v postopku, v katerem se omenjena pravica (še) ne uresničuje. Prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju se izda na podlagi 60. člena ZNPPo), takšno postopanje pa ne pomeni sodnega kazenskega postopka v smislu določb ZBPP. V smislu določb ZBPP se BPP lahko dodeli v zadevah sodnega kazenskega postopka, kar pa prepoved približevanja določeni osebi, kraju ali območju na podlagi ZNPPol, ni.
ZUreP-1 člen 92, 97, 98, 100. ZUP člen 9, 213, 213/1, 219, 219/1. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-7. ZPP člen 154, 154/1.
razlastitev - uvedba postopka razlastitve - delna odločba - odločanje o pritožbi na drugi stopnji - stranski udeleženec
Stvar, ki je predmet upravnega postopka (pravica oziroma obveznost stranke), je glavna upravna zadeva, odločba v tej stvari pa glede na glavno upravno zadevo popolna odločba. Le v primeru, če stranka uveljavlja tudi več različnih zahtevkov, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko stanje in na isto ali podobno pravno podlago, in kadar je ugotovitveni postopek o kakšnem od teh zahtevkov končan in zahtevek zrel za odločitev, glede drugih zahtevkov pa še ni, ter se pokaže za primerno, da se o tem zahtevku odloči s posebno odločbo, lahko pristojni organ izda odločbo samo o tem zahtevku (delna odločba, prvi odstavek 219. člena ZUP).
odmera davka v posebnih primerih - cenitev davčne osnove - sredstva za privatno potrošnjo - prijava premoženja - dokazno breme
Cenitev kot vrsta ugotovitvenega postopka se uporablja tudi po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, pri čemer pa se takšna davčna osnova ugotavlja s pomočjo različnih metod. Katero od metod naj davčni organ uporabi, je v sferi slednjega in ni predmet diskusije z zavezanci. Tožnik torej meša pojme same cenitve in metod cenitve ter predmeta cenitve (razlike med vrednostjo premoženja (manj obveznosti), sredstev in njihove porabe ter dohodki). Po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 gre za način določitve davčne osnove s cenitvijo, ki je potrebna v primerih, ko zavezanec ne predloži oziroma ne zagotovi podatkov, ki so potrebni za obdavčenje.
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe - obrazložitev odločbe - enako varstvo pravic
Dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), izpodbijani del odločbe pa tudi nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), saj tožena stranka ni ustrezno ugotavljala okoliščin, iz katerih izhaja primeren rok odloga izvršbe in teh okoliščin zato tudi ni ustrezno pojasnila.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena vloge - komisija
Ocenjevalec zanika primernost projekta glede na cilje razpisa in ne naredi ocene po kriterijih iz posameznih podmeril, to pa po presoji sodišča dovolj jasno sledi iz opisov posameznih kriterijev pri posameznem podmerilu in iz utemeljitev posameznih ocen, ki kriterijem po vsebini ne sledijo. Utemeljitev ocene pri podmerilu 1.1. sicer res vsebuje več (4) odstavkov, od katerih pa prvi obravnava oziroma ugotavlja zgolj število že objavljenih člankov na isto temo in drugi problematizira vsebino predloga, vendar pa iz navedenih ugotovitev ne izpelje zaključka v smislu zadevnega podmerila, to je „Stopnje tehnološke odličnosti RRI projekta“ in projekt v tem smislu oceni, temveč zaključi, da gre sicer nedvomno za zanimivo študijo, ki pa na zadevni Javni razpis ne sodi. Pri ostalih podmerilih se nato ocenjevalec le še sklicuje na komentar pri omenjeni točki 1.1 in naredi enak zaključek, kot ga je naredil pri omenjenem podmerilu, kar pomeni, da ocene po kriterijih iz ostalih podmeril ne naredi in da torej njegova ocena ni narejena v skladu z merilom 1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v zatrjevano istovetnost
Potreba po ugotovitvi in preveritvi identitete je nedvomno izkazana v razlogih izpodbijanega sklepa, ki jim tožnik ne ugovarja, obrazložen pa je tudi očiten dvom v resničnost osebnih podatkov, ki jih je navedel v postopku, še zlasti ob dejstvu, da se je tožnik po lastnih navedbah v BIH predstavljal kot oseba po imenu B. (in tudi, da je odvrgel listine, izdane s strani tamkajšnjega pristojnega organa, vključno z izkaznico prosilca za mednarodno zaščito), kar povedano z drugimi besedami pomeni, da je tožnik različno navajal svoje osebne podatke.
Nevarnost pobega je zgolj ena od okoliščin oziroma elementov za presojo predpisanih zakonskih pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za odreditev ukrepa omejitve gibanja na podlagi določbe 3. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1, medtem ko glede preostalih zahtev oziroma elementov, ki so normativno vsebovani v zakonskem besedilu 3. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1, v izpodbijanem sklepu niso vsebovani ustrezni oziroma odgovarjajoči razlogi.
Ni razvidno, katera so tista pravno relevantna dejstva oziroma ugotovitve tožene stranke glede omejitve gibanja tujcu zaradi postopka vračanja tožnika v skladu z zakonom, ki ureja vstop, bivanje in zapustitev tujcev v RS, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve ter je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve. Gola domneva, da je tožnik prvo ponovno prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, ne zadosti zakonskemu dejanskemu stanu iz 3. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja strank
Za interpretacijo sodbe v zadevi Ališič in ostali ter njeno uporabo v konkretni zadevi, kjer je prišlo do prenosa starih deviznih vlog na privatizacijski račun, je razpolaganje poleg pravic (u)porabe oziroma uživanja plodov ključna komponenta pravice do mirnega uživanja imovine.
V predmetni zadevi je pomembno, ali so bile prenesene vloge (u)porabljene v privatizacijskem procesu po volji upravičenca, ali ne. Izključitev osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi dejstva, da so bile stare devizne vloge prenesene ne glede na okoliščine tega prenosa, pomeni napačno razlago in uporabo sodbe v zadevi Ališić in ostali. Dejansko stanje v izpodbijani odločbi ni v zadostni meri ugotovljeno zgolj s podatkom o tem, da so bila sredstva tožnika na določen dan in na podlagi zakona prenesena na privatizacijski račun, ampak bi tožena stranka morala tožniku dati možnost, da se izjasni o tem, ali je aktivno ravnal in je svobodno izbral prenos sredstev na privatizacijski račun.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in dokazi
Sodišče pritrjuje toženki, da tožnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da v prvotnem postopku svoje istospolne usmerjenosti ni omenjal, ker se je bal, da bi zanjo izvedeli njegovi sostanovalci v Azilnem domu v Ljubljani in Centru za tujce v Postojni, med katerimi je bilo veliko Arabcev in muslimanov, za katere je splošno znano, da so do istospolno usmerjenih odklonilno razpoloženi, ni izkazal, da tega dejstva v prvotnem postopku brez svoje krivde ni mogel uveljaviti.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Alžirija je z Odlokom Vlade nedvomno razglašena za varno izvorno državo. Spora ni o tem, da je tožnik državljan Alžirije, kar pomeni, da je kriterij iz 1. alinee prvega odstavka 62. člena ZMZ-1 v konkretnem primeru izpolnjen. Izpolnjen pa je po presoji sodišča in kot pravilno ugotavlja že pristojni organ, tudi kriterij iz 2. alinee, saj iz spisov ni razvidno, da bi tožnik izkazal takšne razloge, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da Alžirija zanj ni varna izvorna država.
Tožnik je s svojim ravnanjem dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji ter posledično za domnevo, da je prošnjo umaknil. To pa obenem pomeni, da je s potekom predpisanega roka treh dni prenehal tudi njegov pravni interes za tožbo, s katero napada odločitev, da se njegov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji zavrže.