dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
Tujec, kateremu je bila prošnja za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu ZDRS zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, lahko vloži prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po prvem odstavku 1. člena ZUSDDD v roku treh let od uveljavitve tega zakona oziroma od dokončnosti odločbe ali sklepa, če postane odločba ali sklep dokončen po uveljavitvi tega zakona. Ker je tožnik prošnjo na podlagi 1.b člena ZUSDDD vložil 4. 11. 2015, je bila prošnja vložena prepozno in je ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati.
ZUS-1 člen 126, 129, 129/1, 129/1-1. ZEN člen 6, 6/8, 9.
geodetske storitve - upravna zadeva - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Ker ZEN ne določa, da se v primeru ugotovitve napak in nepravilnosti v zvezi z izvedbo geodetskih storitve vodi upravni postopek, ali izda upravna odločba, sodišče pritrjuje toženi stranki, da zadeva odprave napak ali nepravilnosti na podlagi osmega odstavka 6. člena ZEN ni upravna zadeva.
ZDoh-2 člen 15, 105, 108, 124, 125, 126, 131. ZDavP-2 člen 58, 131.
davek od osebnih prejemkov - akontacija dohodnine - ugotovitvena odločba - pravni učinek ugotovitvene odločbe - nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Davčni organ se v obrazložitvi izpodbijane odločbe izrecno in konkretno sklicuje na davčne posledice in učinke ugotovitvene odločbe v predhodno navedenem DIN in iz teh učinkov izpeljuje davčne posledice tudi v obravnavani zadevi, ki je predmet tega spora. Z odpravo ugotovitvene odločbe so odpadli razlogi davčnega organa glede davčnih posledic izkazanih in vodenih poslovnih učinkov v glavni knjigi (prvega) tožnika iz naslova naslova razpolaganja s poslovnim deležem v družbah F. d.o.o. in E. d.o.o. ter iz naslova dolgoročne obveznosti do B.B. Ob takem stanju stvari, dejanski in pravni zaključki, ki slonijo na predhodno ugotovljenih okoliščinah iz odpravljene ugotovitvene odločbe, ne morejo imeti relevantnih posledic v obravnavani zadevi, drugačnih relevantnih razlogov pa davčni organ in toženka nista navedla.
ZVISJV člen 3, 3-24, 65a. ZVO-1 člen 3, 3-2, 50, 51, 51/2, 51/3, 51/4. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 3/2, 3/2-2. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje člen 1, 1/1, 1/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 193. Konvencija o jedrski varnosti člen 2, 2-i.
Iz sodne prakse Sodišča Evropske unije izhaja, da pri podaljšanju obstoječih dovoljenj, brez del ali posegov, ki bi spreminjali fizično stvarnost območja, ne gre za projekt iz Direktive 2011/92/EU.
Pri preverjanju, ali so zaradi podaljšanja obratovanja D. predvidene tudi spremembe na predmetnem objektu v smislu del ali posegov, ki bi spreminjali fizično stvarnost območja, je treba upoštevati vsa dela oziroma fizične posege na jedrskem objektu, kot je ta določen v i. točki 2. člena Konvencije o jedrski varnosti in 24. točki 3. člena ZVISJV (oziroma 29. točki 3. člena ZVISJV-1).
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena vloge - komisija
Ocenjevalec zanika primernost projekta glede na cilje razpisa in ne naredi ocene po kriterijih iz posameznih podmeril, to pa po presoji sodišča dovolj jasno sledi iz opisov posameznih kriterijev pri posameznem podmerilu in iz utemeljitev posameznih ocen, ki kriterijem po vsebini ne sledijo. Utemeljitev ocene pri podmerilu 1.1. sicer res vsebuje več (4) odstavkov, od katerih pa prvi obravnava oziroma ugotavlja zgolj število že objavljenih člankov na isto temo in drugi problematizira vsebino predloga, vendar pa iz navedenih ugotovitev ne izpelje zaključka v smislu zadevnega podmerila, to je „Stopnje tehnološke odličnosti RRI projekta“ in projekt v tem smislu oceni, temveč zaključi, da gre sicer nedvomno za zanimivo študijo, ki pa na zadevni Javni razpis ne sodi. Pri ostalih podmerilih se nato ocenjevalec le še sklicuje na komentar pri omenjeni točki 1.1 in naredi enak zaključek, kot ga je naredil pri omenjenem podmerilu, kar pomeni, da ocene po kriterijih iz ostalih podmeril ne naredi in da torej njegova ocena ni narejena v skladu z merilom 1.
verifikacija stare devizne vloge - nepopola vloga - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel 4. 2. 2018, tožeča stranka pa ne do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni predložila slovenskega prevoda tožbe niti dopolnila tožbe tako, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti po ZPVAS - predlagalni postopek - popolna vloga - prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - vezanost upravnega organa na zahtevek
Postopek vračila premoženjskih pravic po ZPVAS je predlagalni postopek (8. člen) in je organ vezan na obseg zahtevka, kot je v zahtevi opredeljen.
Jasno izraženega zahtevka ne morejo nadomestiti podatki, ki naj bi izhajali iz prilog in ki naj bi se nanašali na drugega upravičenca. Organ ni dolžan sklepati ali celo ugibati prave oziroma resnične volje stranke, kot to nakazuje tožnica, temveč je dolžan vlogo obravnavati v obsegu, kot iz nje izhaja, in na način, kot mu nalaga zakon.
Predpisan rok (30. 6. 2001) po ZPVAS (9. člen) je zakonsko določen prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik ni (so)lastnik, ne domnevni lastnik niti posestnik nepremičnine parc. št. 530/35, zadevne nepremičnine tudi nihče ne uporablja, zato je pravilen zaključek sodišča, da ni podana aktivna legitimacija tožnika v zvezi s tožbo (v pravdi po 133. členu OZ). Ker prosilec brez aktivne legitimacije ne more nastopati v postopku kot tožnik, prav tako ne more uspeti v postopku pritožbe. Glede na navedeno, je pravilen zaključek toženke, da tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh oz. je zadeva očitno nerazumna in je odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP pravilna.
110. člena ZPNačrt ni mogoče razlagati tako, da javna korist po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1 v nobenem primeru ne more biti izkazana v OPN. Prav tako je dejstvo, da je bila javna korist za razlastitev v praksi že večkrat ugotovljena na podlagi OPN, vendar pa morajo za to obstajati pogoji, ki jih določajo predpisi.
nelegalna gradnja - odlog izvršbe - rok za odlog izvršbe - obrazložitev odločbe - enako varstvo pravic
Dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), izpodbijani del odločbe pa tudi nima konkretnih razlogov za odločitev (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP), saj tožena stranka ni ustrezno ugotavljala okoliščin, iz katerih izhaja primeren rok odloga izvršbe in teh okoliščin zato tudi ni ustrezno pojasnila.
obnova postopka - obnovitveni razlogi - nova dejstva in novi dokazi
Novo dejstvo oziroma nov dokaz morata biti takšna, da bi mogla sama zase ali v zvezi z drugimi že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bilo to dejstvo oziroma dokaz navedeno in uporabljeno v prejšnjem postopku. Dejstvo je torej moralo obstajati že v času prvega odločanja, le da je stranka zanj izvedela šele naknadno. Isto velja za nov dokaz, ki je prav tako moral objektivno obstajati v času pred izdajo odločbe, vendar stranka zanj ni vedela ali ga ni imela možnosti uporabiti, poleg tega se mora nanašati na dejstvo, ki ga je stranka v prejšnjem postopku zatrjevala, pa ji ga ni uspelo dokazati.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnica v tem upravnem sporu izpodbija odločbo tožene stranke, katero je slednja v vmesnem času izrekla za nično. V skladu s prvim odstavkom 281. člena ZUP se v primeru, da se odločba izreče za nično, odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Takšna odločba torej ne more imeti več pravnih učinkov. Glede na navedeno tožnica v obravnavani zadevi ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje predmetnega upravnega spora, zato je sodišče tožbo zavrglo.
izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja strank
Za interpretacijo sodbe v zadevi Ališič in ostali ter njeno uporabo v konkretni zadevi, kjer je prišlo do prenosa starih deviznih vlog na privatizacijski račun, je razpolaganje poleg pravic (u)porabe oziroma uživanja plodov ključna komponenta pravice do mirnega uživanja imovine.
V predmetni zadevi je pomembno, ali so bile prenesene vloge (u)porabljene v privatizacijskem procesu po volji upravičenca, ali ne. Izključitev osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi dejstva, da so bile stare devizne vloge prenesene ne glede na okoliščine tega prenosa, pomeni napačno razlago in uporabo sodbe v zadevi Ališić in ostali. Dejansko stanje v izpodbijani odločbi ni v zadostni meri ugotovljeno zgolj s podatkom o tem, da so bila sredstva tožnika na določen dan in na podlagi zakona prenesena na privatizacijski račun, ampak bi tožena stranka morala tožniku dati možnost, da se izjasni o tem, ali je aktivno ravnal in je svobodno izbral prenos sredstev na privatizacijski račun.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - dvom v zatrjevano istovetnost
Potreba po ugotovitvi in preveritvi identitete je nedvomno izkazana v razlogih izpodbijanega sklepa, ki jim tožnik ne ugovarja, obrazložen pa je tudi očiten dvom v resničnost osebnih podatkov, ki jih je navedel v postopku, še zlasti ob dejstvu, da se je tožnik po lastnih navedbah v BIH predstavljal kot oseba po imenu B. (in tudi, da je odvrgel listine, izdane s strani tamkajšnjega pristojnega organa, vključno z izkaznico prosilca za mednarodno zaščito), kar povedano z drugimi besedami pomeni, da je tožnik različno navajal svoje osebne podatke.
Nevarnost pobega je zgolj ena od okoliščin oziroma elementov za presojo predpisanih zakonskih pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za odreditev ukrepa omejitve gibanja na podlagi določbe 3. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1, medtem ko glede preostalih zahtev oziroma elementov, ki so normativno vsebovani v zakonskem besedilu 3. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1, v izpodbijanem sklepu niso vsebovani ustrezni oziroma odgovarjajoči razlogi.
Ni razvidno, katera so tista pravno relevantna dejstva oziroma ugotovitve tožene stranke glede omejitve gibanja tujcu zaradi postopka vračanja tožnika v skladu z zakonom, ki ureja vstop, bivanje in zapustitev tujcev v RS, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve ter je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve. Gola domneva, da je tožnik prvo ponovno prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, ne zadosti zakonskemu dejanskemu stanu iz 3. alineje 1. odstavka 84. člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Alžirija je z Odlokom Vlade nedvomno razglašena za varno izvorno državo. Spora ni o tem, da je tožnik državljan Alžirije, kar pomeni, da je kriterij iz 1. alinee prvega odstavka 62. člena ZMZ-1 v konkretnem primeru izpolnjen. Izpolnjen pa je po presoji sodišča in kot pravilno ugotavlja že pristojni organ, tudi kriterij iz 2. alinee, saj iz spisov ni razvidno, da bi tožnik izkazal takšne razloge, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da Alžirija zanj ni varna izvorna država.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in dokazi
Sodišče pritrjuje toženki, da tožnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da v prvotnem postopku svoje istospolne usmerjenosti ni omenjal, ker se je bal, da bi zanjo izvedeli njegovi sostanovalci v Azilnem domu v Ljubljani in Centru za tujce v Postojni, med katerimi je bilo veliko Arabcev in muslimanov, za katere je splošno znano, da so do istospolno usmerjenih odklonilno razpoloženi, ni izkazal, da tega dejstva v prvotnem postopku brez svoje krivde ni mogel uveljaviti.
Tožnik je s svojim ravnanjem dal podlago za sklep, da nima več namena prositi za mednarodno zaščito v Sloveniji ter posledično za domnevo, da je prošnjo umaknil. To pa obenem pomeni, da je s potekom predpisanega roka treh dni prenehal tudi njegov pravni interes za tožbo, s katero napada odločitev, da se njegov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji zavrže.