upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - stečaj
Četudi bi izvršitev izpodbijane odločbe pomenila nevarnost likvidacijskega ali stečajnega postopka, morajo biti izkazane posebej kvalificirane okoliščine, zaradi katerih bi se škoda štela za težko popravljivo. Sodišče meni, da teh okoliščin tožeča stranka, zgolj z zatrjevanjem o taki možnosti ter brez vsakega dokaza, ni izkazala in posledično tudi ni izkazano, da bi bila s tem povzročena škoda kreditojemalcem.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe so izostali konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju, na podlagi katerih je organ ocenil, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Organ bi moral vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno številko točk po posameznih kriterijih konkretizirano obrazložiti. Obrazložitev, ki vsebuje le število priznanih točk po posameznih kriterijih in skupno število točk, ni zadostna, saj ne omogoča preizkusa odločitve.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - materialni rok
30-dnevni rok iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za sprejem ponudbe je določen z materialnim prepisom, in to za uveljavitev materialnih (torej vsebinskih, ne le postopkovnih) pravic. To pomeni, da gre za materialni rok, ki je po svoji naravi prekluziven, saj možnost pridobitve pravice z njegovim pretekom preneha oziroma ugasne.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V petem odstavku 48. člena ZBPP je določeno, da če je upravičenec do BPP na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.
ZBPP člen 30, 30/10. ZUP člen 9, 9/1, 9/2, 237, 237/2, 237/2-3.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja strank - kršitev pravil postopka v upravnem postopku
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je prejela predlog odvetniške pisarne za razrešitev, v kateri le-ta navaja razloge za svojo razrešitev, ki so na strani tožnika. Tožena stranka tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanila z navedbami odvetniške pisarne in je izpodbijano odločitev sprejela zgolj na podlagi navedb odvetniške pisarne, da obstajajo ovire, ki izvirajo iz sfere upravičenca za BPP in ki onemogočajo korektno opravljanje dela. Ne iz izpodbijanje odločbe niti iz predloženega upravnega spisa ni razvidno, da bi bil tožnik pred izdajo izpodbijanje odločbe seznanjen z vlogo odvetniške pisarne oziroma predlogom, da se jo iz razlogov na tožnikovi strani razreši kot izvajalca BPP. V konkretnem primeru tako tožnik ni imel niti možnosti, da se izjavi o navedbah odvetniške pisarne, ampak je to lahko storil šele z vložitvijo tožbe v upravnem sporu.
ZVis člen 55. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-4, 237, 237/2, 237/2-7.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - obrazložitev odločbe
Ne iz sklepa Habilitacijske komisije, ne iz sklepa organa prve stopnje ni razvidno, na kateri pravni podlagi sta organa prišla do ugotovitve, da tožnik za izvolitev v naziv docent ne izpolnjuje vseh pogojev iz 6. točke 12. člena Meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znastvenih delavcev in sodelavcev. Tožena stranka ni odgovorila na ta ključni tožbeni ugovor, zato izpodbijani sklep nima vseh bistvenih sestavin obrazložitve odločbe v smislu 214. člena ZUP. Ta pomanjkljivost v obrazložitvi izstopa, ker so vsi poročevalci v prvostopenjskem postopku dali pozitivna mnenja k tožnikovi izvolitvi.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta
V konkretnem primeru je utemeljeno zaključiti, da je C.C. izpolnjeval pogoje za kmeta, kot so predpisani v ZKZ, in s tem pogoje za uveljavljanje predkupne pravice po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, in sicer tako ob podaji izjave o sprejemu ponudbe (16. 1. 2016), ob izteku roka za sprejem ponudbe (17. 1. 2016), kot tudi v trenutku, ko je bila v obravnavanem primeru pogodba sklenjena (18. 1. 2016, ko je prva tožnica prejela C.C. izjavo o sprejemu ponudbe).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec
Sin pok. A.A. kot njegov univerzalni pravni naslednik ni mogel vstopiti v pravi položaj inšpekcijskega zavezanca, saj njegov pravni prednik, ki je umrl pred zaključkom inšpekcijskega postopka, tega položaja ni imel.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pogoji za opravljanje dejavnosti
Sodišče se strinja s presojo toženke, da objekt, v katerem se soproizvajata električna in toplotna energija, ne more biti umeščen v območje centralnih dejavnosti, saj to izhaja iz samega opisa dovoljenih dejavnosti za to območje in njihove primerjave z dejavnostjo, ki naj bi se izvajala v objektu, ki je predmet gradbenega dovoljenja. Po tretjem odstavku 46. člena OPN Mirna so namreč terciarne dejavnosti po tem odloku: trgovina, gostinstvo in storitve, prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z nepremičninami. Nadalje četrti odstavek tega člena definira kvartarne dejavnosti kot naslednje dejavnosti: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava, društva, cerkev in svobodni poklici. Kaj so poslovni prostori (pisarne) in bivanje/stanovanja ne terja posebne definicije. Že iz tega pa izhaja, da se lahko kot proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij, obravnavajo zgolj tiste proizvodne dejavnosti, ki se s temi dejavnostmi dopolnjujejo ali so jim, kot določa sam odlok, sorodne, pri čemer primeroma omenja založništvo in knjigoveštvo. Proizvodnja torej primarno ne spada v to območje, saj ni združljiva z naštetimi dejavnostmi.
Razlaga, da začetek gradnje lahko pomenijo le dela, navedena v gradbenem dovoljenju, bi pripeljala do očitno absurdnih rezultatov, ko med taka dela ne bi štel niti npr. izkop za temelje ali v primeru rušitve objekta odstranitev posameznih sten ali strehe.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja
Določba 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT je bila spremenjena tako, da sedaj kot pogoj za podajo soglasja določa, da je naročnik dela ali delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od 6 mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja, če je zaposloval delavce, in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. S takšno določbo se vlagatelju omogoča, da pogoj vseh poravnanih zapadlih davčnih obveznosti izpolni še v teku postopka. Glede na tako spremenjeno zakonsko določbo, ki se v obravnavanem, še nepravnomočno končanem postopku, ob upoštevanju predhodne ureditve uporabi kot za stranko ugodnejša, bi lahko po mnenju sodišča ugovor tožeče stranke in priložene listine, iz katerih izhaja, da naj bi imel delodajalec tožeče stranke poravnane vse zapadle davčne obveznosti že v času izdaje soglasja Zavoda, lahko vodili do drugačne odločitve v zadevi.
prepozna tožba - pouk o pravnem sredstvu - odprava odločbe prve stopnje - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
ZUS-1 v prvem odstavku 5. člena določa, da se tisti akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, v upravnem sporu lahko izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen položaj, saj je z drugostopenjsko odločbo ministrstvo odpravilo gradbeno dovoljenje in zadevo vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje. To pomeni, da postopek odločanja v zadevi izdaje gradbenega dovoljenja še ni končan z drugostopenjsko odločbo. Odpravljeno gradbeno dovoljenje ne obstaja več, toda postopek izdaje gradbenega dovoljenja na prvi stopnji je znova odprt in tožnica bo imela možnost pravnega oziroma sodnega varstva, v katerem bo lahko uveljavljala morebitne relevantne ugovore iz tožbe, zoper novo odločitev organa, s katero se bo zaključil ponoven postopek.
ZTuj-2 člen 51, 51/2, 60, 60/2, 72. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja - odstranitev iz države - pravni interes za vložitev tožbe
Po določbi drugega odstavka 60. člena ZTuj-2 sme tujec, ki je pravočasno vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja (da so tožniki takšno prošnjo vložili pravočasno ni sporno), ostati v državi, dokler o njegovi prošnji ni odločeno, o čemer se izda posebno potrdilo, ki po poteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Glede na navedeno so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča nastopile okoliščine za zakonito prebivanje tožnikov v državi in torej razlogov za njihovo odstranitev ni več. Postopek po 73. členu ZTuj-2 pa se nanaša na situacijo, ko tujec prebiva v Republiki Sloveniji brez dovoljenja in ga je zato treba odstraniti. Ker pa v obravnavanem primeru glede na to, da je tožnikom izdano dovoljenje za začasno prebivanje, ni razlogov za njihovo odstranitev, so s tem postali nerelevantni tudi razlogi za dovolitev zadrževanja. Tožniki si torej pravnega položaja v tem upravnem sporu ne morejo izboljšati, saj izpodbijani akt očitno več ne posega v njihove pravice in pravne koristi.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnik je organiziran kot gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo). Ugotovitev tožene stranke, da tožnik ni upravičenec do BPP po določbi 10. člena ZBPP, je po presoji sodišča pravilna, saj tožnik po nevedni določbi ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov in zato ne more biti upravičenec do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso navedene.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pomoči - uspeh v postopku
V obravnavanem primeru je tožena stranka tožniku odobrila brezplačno pravno pomoč v isti zadevi z dvema odločbama, prav tako je z dvema ločenima sklepoma odločila o njegovi obveznosti vračila izplačanih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ne glede na to pa je treba zadevo v vidika ugotavljanja uspeha v postopku in pridobljenega premoženja na podlagi 48. člena ZBPP obravnavati kot celoto.
V končni fazi je tožnik prejel premoženje v višini manjši od stroškov odobrene brezplačne pravne pomoči. Po določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP pa se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Ker je torej tožena stranka z izpodbijanima sklepoma tožniku skupno naložila povrnitev stroškov BPP v višjem znesku, kot ga je sam prejel, je po presoji sodišča napačno uporabila določbo tretjega odstavka 48. člena ZBPP.
ZCes-1 člen 5, 5/1, 9, 66, 66/1, 66/3, 78, 125. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56, 56/3.
soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - pogoji za izdajo soglasja - državna cesta - varovalni pas ceste - oddaljenost objekta od križišča
Iz dikcije 125. člena ZCes-1 izhaja, da se Pravilnik o projektiranju cest, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom, uporablja še naprej, vse do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi ZCes-1. Ker je 9. člen ZCes-1 med drugim predvidel tudi sprejetje predpisov na področju projektiranja cest, kamor spada sporni Pravilnik, sodišče pritrjuje stališču organa druge stopnje v pritožbeni odločbi, da njegova uporaba ni v nasprotju ZCes-1.
Predlagana postavitev objekta za oglaševanje ne izpolnjuje pogoja oddaljenosti več kot 100 metrov pred oziroma 50 metrov za kanaliziranim križiščem, zato je lokacija predmetnega objekta za obveščanje in oglaševanje zaradi bližine kanaliziranega križišča neustrezna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - kmetija
Nepremičnine tožničinega partnerja predstavljajo premoženje, ki se v smislu ZUPJS upoštevajo pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev BPP. Razlog, ki ga navaja tožnica, da gre za za zaokroženo celoto nepremičnin, ki skupaj s hišo, v kateri biva tožničina družina, predstavljajo kmetijo, po presoji sodišča ne predstavlja premoženja, ki bi ga bilo treba izvzeti oziroma ga tožena stranka ne bi smela upoštevati. Sporne nepremičnina tako predstavljajo premoženje, ki ga je organ za brezplačno pravno pomoč v konkretnem primeru moral upoštevati kot relevantno premoženje pri ugotavljanju finančnega položaja tožnice, zato navedb o slabem premoženjskem stanju tožnice ni mogoče upoštevati.
V obravnavani zadevi je podano zavajanje iz razloga, ker so bili izdelki v katalogih in časopisih označeni z dvema cenama in ker po višji ceni družba izdelkov ni nikoli prodajala.
Pri zavajajoči poslovni praksi ni nujno, da potrošnika tudi v resnici napelje k temu, da sprejme odločitev o poslu in kupi oglaševani izdelek. Zadošča namreč že možnost zavajanja oziroma možnost, da bi informacija, ki jo ponudnik ustvari v potrošniku, utegnila povzročiti, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnici je bil poziv za dopolnitev prošnje za dodelitev BPP vročen v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP, dne 5. 2. 2017. Rok za dopolnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP je torej iztekel 7. 2. 2018. Ker tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je organ za BPP njeno vlogo pravilno zavrgel.