stavkovni sporazum - sprememba sistemizacije - sprememba delovnega mesta - naziv delovnega mesta - javni sektor
Delodajalec mora v primeru spremembe kataloga delovnih mest v kolektivni pogodbi (kot v konkretnem primeru v plačni podskupini C3 - Policija) notranjo strukturo delovnih mest uskladiti s spremembami, torej prilagoditi svoje splošne notranje akte, kot tudi delovna mesta na individualni ravni. Glede slednjega je bil v Stavkovnem sporazumu izrecno dogovorjen način izvedbe - t.j. z izdajo individualnih delovno pravnih aktov. Toženka je zato z izpodbijanim sklepom (ki predstavlja posamični delovno pravni akt) veljavno, v skladu z dogovorom in danim pooblastilom, uskladila naziv tožnikovega delovnega mesta.
sporazum o krajevni pristojnosti - prorogacija pristojnosti - prepozen predlog - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL)
V obravnavanem primeru je izvršilno sodišče v sklepu z dne 15. 1. 2019 presodilo, da upnik listine o sporazumu o dogovorjeni krajevni pristojnosti ni dovolj določno označil.
O sporazumu strank o krajevni pristojnosti sodišča je bilo že odločeno, pravdni stranki pa odločitve izvršilnega sodišča iz navedenega sklepa nista izpodbijali.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 60, 62, 98, 99, 101. ZPP člen 367a, 367a/1.
sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - Evropska komisija - postopek javnega naročila - nadzor nad namensko porabo sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - finančni popravek - regresna pravica - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v postopku izterjave finančnega popravka glede vprašanja finančnih posledic (tudi posrednih) pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost uprave - odškodninska odgovornost poslovodje - nakup vrednostnih papirjev - nakup obveznic - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da je podana vzročna zveza med ravnanjem toženca kot direktorja tožnice in nastalo škodo.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost uprave - odškodninska odgovornost poslovodje - nakup vrednostnih papirjev - nakup obveznic - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - teorija o adekvatni vzročnosti - ekvivalenčna teorija
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - reparacijski zahtevek - avtorski honorar - vštevanje osebnih dohodkov - oprava poizvedb - informativni dokaz
V okviru reparacijskega zahtevka je treba upoštevati tudi dohodke delavca iz naslova avtorskega honorarja oz. opravljanja dela za druge naročnike na podlagi civilnih pogodb, če dohodkov na tej podlagi delavec, če bi bil v delovnem razmerju pri delodajalcu, sicer ne bi mogel ali smel pridobiti.
Prvi odstavek 142. člena ZPP izčrpno določa pisanja, za katera velja, da se vročajo osebno. Ta pisanja so tožba, sodba sodišča prve stopnje (zoper sodbo je namreč vedno mogoča pritožba), sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo (npr. revizija, predlog za obnovo postopka) ter nalog za plačilo sodne takse in vabilo. 'Izredno pravno sredstvo' se nanaša na to pravno sredstvo sámo in pomeni, da je treba po pravilih o osebnem vročanju (zaradi zagotovitve načela kontradiktornosti) vročati (že) vložena izredna pravna sredstva.
Odločba sodišča druge stopnje ne spada med pisanja iz prvega odstavka 142. člena ZPP, za katera veljajo pravila o osebnem vročanju, niti ni drugje v ZPP ali drugem zakonu določeno, da se vroča po pravilih o osebnem vročanju. Vročitev sodbe sodišča druge stopnje je bila tako pravilno opravljena po pravilih o navadnem vročanju (141. člen ZPP).
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožeča stranka navedenim zakonskim zahtevam glede obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije ni zadostila, saj ni natančno in konkretno navedla spornega pravnega vprašanja. Vloga predlagatelja je po vsebini dejansko revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je bistveni element predloga za dopustitev revizije, saj predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču, da pravno vprašanje samo oblikuje.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00040951
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZBan-1 člen 253a, 253a/1, 320, 320/1, 320/1-1, 337, 337/2, 342, 344, 349, 349/1, 349/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2, 59/2-2, 59/3. ZPP člen 236a. ZBan-2 člen 405, 405/1, 405/1-2.
dopuščena revizija - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - izredni ukrep - imenovanje izredne uprave banke - stečaj banke - ukrepi za stabilnost bank - kapitalska ustreznost banke - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - odločanje na seji - kontradiktornost postopka - zaslišanje stranke - pisna izjava stranke - nova dejstva in dokazi - zavrnitev revizije
Zoper odločbo o izredni upravi revident ni vložil tožbe, tožba dveh tožnikov pa je bila zavrnjena. Dejanske ugotovitve iz odločbe o izredni upravi je zato treba šteti za resnično ugotovljene (res judicata pro veritate habetur). Pri zahtevi za zaslišanje nekdanjega zakonitega zastopnika revidenta gre po povedanem za dokaz, ki ne more biti pomemben za odločitev in ga zato ni bilo treba izvesti (enako določa druga alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Kljub zatrjevanju v reviziji, da naj bi tožnik v sodnem postopku predlagal postavitev izvedencev, pregled tožbe pokaže, da to ne drži.
Glavna obravnava sicer ni namenjena zgolj izvajanju dokazov, pač pa je v splošnem namenjena zagotavljanju splošne pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave RS) oziroma zagotavljanju pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena EKČP). Vendar pa ob prepovedi navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov (342. člena ZBan-1) v tem konkretnem postopku ne more biti sama sebi namen.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
a) ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka z zavrnitvijo dokaznega predloga za zaslišanje dveh s strani tožene stranke predlaganih prič, tožnikovih nadrejenih,
b) ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja, da tožniku ni bila zagotovljena pravica do tedenskega počitka?
najemna pogodba za stanovanje - odpoved najema zaradi uvedbe stečajnega postopka zoper najemodajalca - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - vlaganja v najeto nepremičnino - vlaganja najemnika - povrnitev premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - oškodovanje upnikov
Zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine zaradi predčasne prekinitve najemne pogodbe v konkretnem primeru predpostavlja vlaganja tožeče stranke v stanovanje, ki pa jih ta ob pomanjkljivi trditveni podlagi ni izkazala. Zaradi tega ni bilo mogoče slediti njenim navedbam, da je bila s predčasno odpovedjo najemne pogodbe oškodovana, in je bil njen odškodninski zahtevek posledično utemeljeno zavrnjen.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vojska - tedenski počitek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči bistveno kršili določbe pravdnega postopka glede trditvenega in dokaznega bremena ter glede oblikovanja dokazne ocene.
Toženec se je v 7. členu Sporazuma zavezal, da bo varoval kot poslovno skrivnost osebne ali ostale podatke, informacije, dokumente in informacijska sredstva, ki predstavljajo poslovno skrivnost tožeče stranke in da najmanj dve leti po podpisu Sporazuma ne bo sklepal poslov s komitenti ali kako drugače z njimi sodeloval. V 8. členu Sporazuma pa je bila pogodbena kazen dogovorjena le za primer kršitve varovanja poslovne skrivnosti. Ker je tožeča stranka od toženca uveljavljala pogodbeno kazen zaradi sklenitve posla s komitentom, za kar pa pogodbena kazen ni bila dogovorjena, ni bilo pravne podlage za njeno plačilo. Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni od dolžnika za neizpolnitev oziroma kršitev tiste obveznosti, v zvezi s katero je bila takšna pogodbena kazen dogovorjena.
upravičenec do dodelitve neprofitnega stanovanja - neprofitna najemnina - tržna najemnina - subvencioniranje najemnine - subvencija neprofitne najemnine - subvencija tržne najemnine - plačnik - razmerje med občino in državo - obveznosti države - dopuščena revizija
SZ-1 ureja subvencijo neprofitne najemnine in subvencijo tržne najemnine. ZUPJS je uvedel še dodatno subvencijo za najemnike tržnih stanovanj, ki so upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja, in sicer (poleg subvencije, ki jo ureja SZ-1) subvencijo, ki se obračuna od zneska v višini neprofitnega dela najemnine.
ZUPJS v sistem financiranja subvencij ni posegel - ni namreč posegel v nobeno določbo SZ-1, ki določa, iz katerega proračuna se subvencije financirajo. ZUPJS je uvedel le dodatno pravico najemnikov tržnih stanovanj, pri čemer pa je določil, da se ta določi na način, kot velja za določitev subvencije k neprofitni najemnini (po 121. členu SZ-1). Zapis v drugem stavku drugega odstavka 28. člena ZUPJS je napotil na 121. člen SZ-1 le glede določanja višine subvencije; ni pa spremenil določb SZ-1 v delu, ki določajo, kdo zagotovi sredstva, potrebna za subvencijo.
Novo uvedena subvencija po 28. členu ZUPJS pomeni subvencijo najemnikov tržnih stanovanj; financiranje teh subvencij pa ureja peti odstavek 121.b člena SZ-1, in sicer tako, da bremenijo državni in občinske proračune, vsakega do ene polovice.
Prva toženka bi morala glede na to, da v njene prostore lahko prosto zahajajo tudi neuravnovešeni pacienti, ravnati preventivno in z vnaprej z ustreznimi varnostnimi ukrepi preprečiti tveganje nasilnih dejanj teh oseb. Prva toženka je varnost v ambulanti medicine dela in športa zagotovila tako, da je na vrata namestila kljuko, ki je onemogočala nenadzorovan vstop z zunanje strani. Vendar pa ta ukrep v okoliščinah konkretnega primera ni bil ustrezen in zadosten.
Kljub temu, da se je nevarnosti očitno zavedala tudi tožnica sama (kar izhaja iz njenih navedb), je v vratih puščala ključ in na ta način omogočala nenadzorovane vstope.
– ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, ali tudi večerno srečevanje in informiranje v bivalnih prostorih pripadnikov (sestanki z nadrejenimi poveljniki oddelkov) vpliva na presojo, da pripadnik ne koristi tedenskega počitka oziroma pomeni opravljanje dela za delodajalca oziroma pomeni, da tedenski počitek pripadniku ni omogočen,
– ali sta sodišči druge in prve stopnje kršili določbe prvega odstavka ter 8., 14., in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ob obravnavi pomena delne pripoznave s strani tožene stranke ter posledično opustitvijo dokazne ocene o zagotavljanju tedenskega počitka, vodenja evidenc in vsebini dela,
– ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe prvega odstavka ter 8., 14., in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z opustitvijo opredelitve do konkretnih pritožbenih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene?
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - pravica do pritožbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Iz pritožbe ne izhaja, zakaj naj bi v tej zadevi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja glede na razloge za razveljavitev, ki se jih pritožba niti ne dotika, prevladala nad pravico do pritožbe.
ZPP člen 367a, 367c. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/8.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - dodatek za izmensko delo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri odločitvi, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnika za plačilo dodatka za izmensko delo, opravljeno od 14.00 do 15.00 ure.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - znižanje plače
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav obseg dela delavca na delovnem mestu ostaja pretežno enak in spremembo pri delu predstavlja črtanje le ene delovne naloge;
- ali je delodajalec upravičen v takšnem primeru ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za isto delo in za 25% znižano plačo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga storilo bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabilo materialno pravo.