ZGD člen 436, 436/1, 437, 437/1, 436, 436/1, 437, 437/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
izbris iz sodnega registra - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - izstop iz družbe
V skladu z določbo prvega odstavka 436. člena ZGD lahko družbena pogodba določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izključitve. V skladu z določbo prvega odstavka 437. člena ZGD z izstopom preneha poslovni delež dosedanjega družbenika in vse z deležem povezane pravice in obveznosti. Tako nekdo, ki v času začetka postopka za izbris določene družbe po ZFPPod ni bil več družbenik te družbe, ne odgovarja za njene obveznosti, saj ni mogoče šteti, da je podal izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD.
Obrtni zakon v 31. členu obvezno članstvo predpisuje za tiste "pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost na obrtni način, obrti podoben način ali domačo oziroma umetno obrt". Gre za članstvo na podlagi zakona (in ne morebiti za članstvo na podlagi pristopne izjave). Zato je status člana odvisen od predpostavk, ki jih določa zakon. To pomeni, da status člana prizadeti pridobi, ko so in samo če so te predpostavke izpolnjene. In ker gre poleg tega pri predpisovanju obveznega članstva v določenih organizacijah za izjemo od ustavno zagotovljene pravice do svobodnega združevanja (2. odst. 42. čl. Ustave RS), je treba vsebino predpostavk, na katere zakon veže pridobitev statusa člana Obrtne zbornice, razlagati restriktivno.
V obravnavanem primeru gre za objektivno kumulacijo 57-ih tožbenih zahtevkov. Vsak izmed obravnavanih 57-ih zavarovalnih primerov je samostojni historični dogodek, definiran s svojimi, odločilnimi dejanskimi okoliščinami. Te se tičejo vprašanj nastanka zavarovalnega razmerja, nastanka zavarovalnega primera in morebitnih okoliščin, ki zadevajo prenehanje pravice zahtevati zavarovalnino za posamezni zavarovalni primer.
Opisano razumevanje tožbenega zahtevka pove, da izpodbijana sodba ni vmesna za vse tiste zahtevke, pri katerih gre za plačilo zavarovalnine za neplačane obroke potrošniških posojil, ki so zapadli pred 30.9.1991. Če je sodišče presodilo, da je ugovor zastaranja delno utemeljen, bi moralo o zahtevkih, s katerimi tožeča stranka uveljavlja terjatve, ki so zastarane (380. čl. ZOR), odločiti z delno zavrnilno sodbo.
imetnik stanovanjske pravice - drugo primerno stanovanje - najemna pogodba - subsidiarna uporaba ZOR
Ker tožnica po določbah SZ nima pravice terjati drugega primernega stanovanja, saj ne zatrjuje okoliščin iz 54. člena SZ, bi lahko imela ob subsidiarni uporabi določb ZOR pravico do razdrtja pogodbe oz. znižanja zahtevka.
ZZK člen 21, 21. Zakon o blagovnih rezervah (ZBR) člen 24, 24.
zavod
Ker so nepremičnine kot sredstva Zavoda za blagovne rezerve državna lastnina RS, je sodišče pravilno dovolilo vknjižbo stvarnih pravic, ki so bile s pogodbo sicer prenešene na zavod, na Republiko Slovenijo.
ZDR člen 56. ZDDO člen 39, 39/2, 39, 39/2. ZTPDR člen 31, 31/1.
letni dopust
ZTPDR v 1. odstavku 31. člena določa spodnjo mejo dopusta, ki pripada delavcu (18 dni), enako določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 14/90 - 36/00) v 56. členu, da ima delavec pravico do najmanj 18 dni letnega dopusta. Glede na citirano veljavno zakonsko ureditev, ki zgornje meje dopusta ne določa, je potrebno razlagati določbo 2. odstavka 39. člena ZDDO tako, da delavcu pripade ob izpolnjevanju posameznega pogoja (dopolnitev 50 let starosti, 60 % telesna okvara, delovna invalidnost, negovanje težje telesno ali zmerno, težje ali težko prizadeto osebo) vsakič dodatnih pet dni dopusta.
ZPP člen 209, 339, 339/2, 339/2-8, 209, 339, 339/2, 339/2-8.
mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopa - vročitev vabila za glavno obravnavo
Mirovanje postopka je zastoj v sporu, do katerega pride le po volji strank, v smislu 209. člena ZPP tudi tedaj, če se nobena od strank ni udeležila razpisanega naroka za glavno obravnavo. Ker pa vročitev vabila toženki ni izkazana, kot je protispisno ugotovilo sodišče prve stopnje, je podana absolutna bistvena kršitev po 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, zato je bilo potrebno izpodbijani sklep o mirovanju postopka razveljaviti.
288. členu ZPIZ se nanaša na verzijski zahtevek, po katerem je toženka zavodu dolžna vrniti znesek preplačila, ker ji je zavod še v času, ko ni bila več upravičena do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, le-to izplačeval še dva meseca in pol. Zavod je tožnico tudi pozval z opominom na vrnitev preplačano prejeti znesek in plačati tudi zakonite zamudne obresti od poteka 15-dnevnega roka iz opomina.
Po določbi 2. odst. 500. člena ZPP je v delovnem sporu, če je tožnik delavec, za sojenje pristojno, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženca, tudi sodišče, na katerega območju se opravlja ali se je opravljalo delo, oziroma sodišče, na območju katerega bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na katerega območju je bilo sklenjeno delovno razmerje. Po določbi 48. člena ZPP pa je za sojenje v sporih zoper pravne osebe splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov delež. Ker je tožnica delala na terenu po celi Sloveniji, je poleg sodišča splošne pristojnosti, t.j. Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, na območju katerega ima sedež tožena stranka, krajevno pristojno tudi Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek na Ptuju, na območju katerega je tožnica (tudi) opravljala delo.
prenehanje delovnega razmerja - pisni sporazum o zahtevku iz delovnega razmerja
1. Pogoj za sporazumno prenehanje delovnega razmerja je pisni sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o poravnavi medsebojnih obveznosti in dolžnosti in o datumu prenehanja delovnega razmerja. Če takega pisnega sporazuma delavec in delodajalec ne skleneta, o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja po 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR ni mogoče govoriti. Ker delavec ni uspel dokazati, da je z delodajalcem sklenil pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja, je njegov izostanek z dela neupravičen ter mu je zakonito prenehalo delovno razmerje zaradi petih dni neupravičenega izostanka.
ZDR člen 18, 18/1. ZPP člen 358, 358-4, 358, 358-4.
transformacija delovnega razmerja
Za transformacijo delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker delavec ostane na delu pri delodajalcu po preteku časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, ZDR v 1. odst. 18. čl. določa le eno predpostavko, to je, da je delavec ostal na delu tudi po poteku tega časa. Citirana določba sankcionira delodajalca, če je dopustil, da je delavec delal pri njem tudi po preteku časa, ko bi mu moralo delovno razmerje v skladu s pogodbo o zaposlitvi prenehati. Pri tem ni pomembno, ali je delodajalec imel namen delavca obdržati v delovnem razmerju ali ne. 1. odst. 18. čl. ZDR namreč veže transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas le na objektivni pogoj nadaljevanja dela delavca po preteku delovnega razmerja za določen čas. Če delodajalec dopusti, da delavec nadaljuje z delom po preteku dogovorjenega časa (tudi če delavca opomni, da bo nadaljeval z delom na lastno odgovornost), je s tem prišlo do transformacije iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
Individualna pogodba, ki jo skleneta delavec in delodajalec, lahko zaradi posebnosti, ki izvirajo iz njunega medsebojnega razmerja, vsebuje tudi odstopanja od siceršnjih uveljavljenih pravil delovnega prava. Taka pogodba ne sme biti v nasprotju s temi pravili, lahko pa deloma drugače uredi posamezna medsebojna razmerja med obema podpisnikoma. Ker sta se z individualno pogodbo pogodbenika dogovorila le o višini bruto osnovne plače in o načinu izplačevanja neto osnovne plače, ne da bi opredelila morebitno znižanje te osnovne plače zaradi neizpolnjevanja normalnega uresničevanja letnega načrta, na podlagi takšne pogodbe pripada tožniku osnovna plača, kot je bila dogovorjena v pogodbi.
ZDR člen 5, 5/3, 34, 35, 36c, 36d, 36e, 36e/1, 36c/4, 124, 125. URS člen 74, 74. ZGD člen 371, 382, 391, 371, 382, 391. ZTPDR člen 77.
likvidacija - prenehanje delovnega razmerja
Pravico likvidirati družbo in prenehati z opravljanjem dejavnosti daje ustanoviteljem 371. člen ZGD. Kako urediti delovno razmerje z delavcem, ureja delovnopravna zakonodaja, to sta ZDR in ZTPDR. Pravno praznino je potrebno napolniti, pri čemer se lahko uporabi inštitut "Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji ali pri delodajalcu", ob širšem tolmačenju lahko prenehanje delovnega razmerja zaradi redne likvidacije enačimo z operativnimi razlogi oz. operativnimi potrebami v skladu s 4. členom Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca. Posameznim kategorijam delavcev, katerim preneha delovno razmerje zaradi redne likvidacije družbe, ni mogoče nuditi zaščite, kot to izhaja iz določb 36. c in 36. d člena ZDR. Relevantne so predvsem določbe 1. odst. 36. e člena ZDR (prednostna pravica pri ponovni zaposlitvi).
Ni pravilno stališče, da za ugotovitev neopravičene odsotnosti z dela zadostuje, da zdravniška komisija I. in II. stopnje delavcu nista odobrili bolniškega staleža, saj delavec lahko svojo zdravstveno nezmožnost za delo dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z odobrenim bolniškim staležem.
ZPP (1977) člen 322, 322. ZPP člen 499, 499/2, 499, 499/2.
zamudna sodba - pogoj - tožba
Po določbi 2. odst. 499. člena ZPP/99 se presojajo pogoji za izdajo zamudne sodbe o določbah ZPP/77, če je bila tožba vročena otženi stranki pred uveljavitvijo ZPP/99. V obravnavani zadevi je billa tožba vroena toženi stranki 22.11.1998, zato je za presojo zakonitosti izdane zamudne sodbe treba upoštevati določbo 322. člena ZPP/77. Ker je bial tožena stranak pravilno vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, tožbenemu zahtevku ni oporekala, saj odgovora na tožbo ni vložila, utemeljenost navedb pa izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
ZIZ člen 41, 41/1, 44, 44/2, 41, 41/1, 44, 44/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nerazumljiv izrek - bistvena kršitev določb postopka
V sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče naloži dolžniku, da upniku v zakonskem roku poravna terajtev z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev (2. odst. 44. čl. ZIZ, podkrepilo Višje sodišče), zato mora biti znesek terjatve v t.i. naložitvenem delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine praviloma identičen z zneskom terjatve v t.i. dovolitvenem delu sklepa.
Odsotnost odvetnika iz pisarne in kilometrina (potni stroški) iz Kamnika v Ljubljano in nazaj niso potrebni stroški, ki bi jih bila stranka, ki v pravdi ne uspe, povrniti drugi stranki. Ker so bili vsi trije tožniki iz Ljubljane, pooblastili pa so odvetnika, ki ima sedež v Kamniku, toženi stranki stroškov odsotnosti in kilometrine ni potrebno plačati, saj bi lahko odvetnik določil substituta iz kraja sedeža sodišča.
ocena poskusnega dela - prenehanje delovnega razmerja
Ker dva člana komisija za spremljanje poskusnega dela tožničinega dela sploh nista spremljala, kontrola poskusnega dela tožnice ni bila opravljena tako, kot to določa interni pravilnik tožene stranke. Ocena, ki temelji le na mnenju enega od članov komisije za spremljanje poskusnega dela, pa čeprav je to direktor, ne more biti objektivna. Pisna ocena komisije za spremljanje poskusnega dela tožnice ne sme biti preveč splošna. Mnenje komisije mora vsebovati konkretno oceno poskusnega dela, iz nje pa mora biti jasno razvidno, v čem je delavčeva nestrokovnost. Posplošena ocena, kot v obravnavanem primeru, da "imenovana ni uspešno opravila poskusnega dela, ker ni samostojno pisala zapisnikov, vlagala dokumentacije in ostalo", ne zadošča za izdajo zakonitega sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljene poskusne dobe.
delovno razmerje za določen čas - transformacija v delovno razmerje za določen čas
Delovno razmerje za določen čas je nezakonito sklenjeno (oz. podaljšano), če iz tipske pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je delovno razmerje za določen čas sklenjeno zaradi treh razlogov, ni pa opisan konkretni razlog sklenitve delovnega razmerja za določen čas.
ZDR člen 34, 35, 36c, 36d, 36e, 36e/1, 36c/4, 124, 125. URS člen 74, 74. ZGD člen 371, 371.
likvidacija - prenehanje delovnega razmerja - odpovedni rok
Ustanovitelji družbe lahko s sklepom skupščine družbo likvidirajo, kot to določa 371. člen ZGD. Ta pravica izhaja iz materialnega zakona, ki ureja pravo družb in ne iz ZDR. ZTPDR in ZDR nimata določb o tem, kako razrešiti status delavcev, zaposlenih v družbi v likvidaciji, zato je to pravno praznino potrebno možno izpolniti z inštitutom "prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji ali pri delodajalcu", določenim v III. poglavju ZDR. Zaradi dejstva, da pravni subjekt preneha, ni možno uporabiti teh določb neposredno, temveč le smiselno. To pomeni, da ni mogoče nuditi zaščite določenim kategorijam delavcev, kot izhaja iz določb 36. c in 36. d člena ZDR. Relevantna je tako predvsem določba 1. odst. 36. e člena ZDR o tem, da delavcem, katerim ni mogoče zagotoviti dela, preneha delovno razmerje po poteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja in določba 36. f člena ZDR.