Pogodba samo zaradi navedbe nižje kupnine od dejansko dogovorjene ni nična. Obe stranki sta imeli po nespornih ugotovitvah namen delno obiti davčne predpise, vendar to dejstvo ne pomeni tako hudega posega v javni interes, da bi terjalo na civilno pravnem področju ničnost pravnega posla. Končno se po ustavljeni sodni praksi na ničnost ne more sklicevati tista stranka, ki je ničnosti razloge tudi sama pozvročila.
Na naroku dne 01.02.2001 je tožeča stranka namreč trdila, da izkazuje pravni interes za to, da se v predmetnem postopku ugotovi neveljavnost menice, ker bo ugovor neveljavnosti menice uveljavljala zoper avalista, ki je menico plačal (list. št. 59). S tem je smiselno zatrjevala, da je glede nadaljnjih svojih obveznosti po sporni menici v negotovem položaju, v katerega naj bi jo spravila prav tožena stranka.
Razlogom prvostopenjskega sodišča, da pravnih dejanj dolžnika, zaradi katerih je ugasnila pravna podlaga ločitvene pravice, ni mogoče izpodbjati, je načelno pritrditi. Vendar pa ima po določilu 1. odstavka 679. člena ZOR prevoznik v zavarovanje plačila prevoza in stroškov prevoza zastavno pravico na stvareh, ki so mu dane na prevoz, le dotlej, dokler ima stvari v posesti, ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča, da z njimi razpolaga. Prevoznik torej lahko zahteva sočasno izpolnitev. Od njega je torej odvisno, ali se bo navedene zastavne pravice poslužil, ali ne. Če je prevoznik blago izročil, predno je prejel plačilo za prevoz, blaga ni imel več v posesti. Z izročitvijo blaga je izgubil posest nad njim, s tem pa tudi zastavno pravico na njem.
imetnik stanovanjske pravice - drugo primerno stanovanje - najemna pogodba - subsidiarna uporaba ZOR
Ker tožnica po določbah SZ nima pravice terjati drugega primernega stanovanja, saj ne zatrjuje okoliščin iz 54. člena SZ, bi lahko imela ob subsidiarni uporabi določb ZOR pravico do razdrtja pogodbe oz. znižanja zahtevka.
ZZK člen 21, 21. Zakon o blagovnih rezervah (ZBR) člen 24, 24.
zavod
Ker so nepremičnine kot sredstva Zavoda za blagovne rezerve državna lastnina RS, je sodišče pravilno dovolilo vknjižbo stvarnih pravic, ki so bile s pogodbo sicer prenešene na zavod, na Republiko Slovenijo.
ZDR člen 56. ZDDO člen 39, 39/2, 39, 39/2. ZTPDR člen 31, 31/1.
letni dopust
ZTPDR v 1. odstavku 31. člena določa spodnjo mejo dopusta, ki pripada delavcu (18 dni), enako določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 14/90 - 36/00) v 56. členu, da ima delavec pravico do najmanj 18 dni letnega dopusta. Glede na citirano veljavno zakonsko ureditev, ki zgornje meje dopusta ne določa, je potrebno razlagati določbo 2. odstavka 39. člena ZDDO tako, da delavcu pripade ob izpolnjevanju posameznega pogoja (dopolnitev 50 let starosti, 60 % telesna okvara, delovna invalidnost, negovanje težje telesno ali zmerno, težje ali težko prizadeto osebo) vsakič dodatnih pet dni dopusta.
288. členu ZPIZ se nanaša na verzijski zahtevek, po katerem je toženka zavodu dolžna vrniti znesek preplačila, ker ji je zavod še v času, ko ni bila več upravičena do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, le-to izplačeval še dva meseca in pol. Zavod je tožnico tudi pozval z opominom na vrnitev preplačano prejeti znesek in plačati tudi zakonite zamudne obresti od poteka 15-dnevnega roka iz opomina.
Individualna pogodba, ki jo skleneta delavec in delodajalec, lahko zaradi posebnosti, ki izvirajo iz njunega medsebojnega razmerja, vsebuje tudi odstopanja od siceršnjih uveljavljenih pravil delovnega prava. Taka pogodba ne sme biti v nasprotju s temi pravili, lahko pa deloma drugače uredi posamezna medsebojna razmerja med obema podpisnikoma. Ker sta se z individualno pogodbo pogodbenika dogovorila le o višini bruto osnovne plače in o načinu izplačevanja neto osnovne plače, ne da bi opredelila morebitno znižanje te osnovne plače zaradi neizpolnjevanja normalnega uresničevanja letnega načrta, na podlagi takšne pogodbe pripada tožniku osnovna plača, kot je bila dogovorjena v pogodbi.
Po določbi 2. odst. 500. člena ZPP je v delovnem sporu, če je tožnik delavec, za sojenje pristojno, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženca, tudi sodišče, na katerega območju se opravlja ali se je opravljalo delo, oziroma sodišče, na območju katerega bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na katerega območju je bilo sklenjeno delovno razmerje. Po določbi 48. člena ZPP pa je za sojenje v sporih zoper pravne osebe splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov delež. Ker je tožnica delala na terenu po celi Sloveniji, je poleg sodišča splošne pristojnosti, t.j. Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, na območju katerega ima sedež tožena stranka, krajevno pristojno tudi Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek na Ptuju, na območju katerega je tožnica (tudi) opravljala delo.
ZPP člen 209, 339, 339/2, 339/2-8, 209, 339, 339/2, 339/2-8.
mirovanje postopka - pogoji za mirovanje postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopa - vročitev vabila za glavno obravnavo
Mirovanje postopka je zastoj v sporu, do katerega pride le po volji strank, v smislu 209. člena ZPP tudi tedaj, če se nobena od strank ni udeležila razpisanega naroka za glavno obravnavo. Ker pa vročitev vabila toženki ni izkazana, kot je protispisno ugotovilo sodišče prve stopnje, je podana absolutna bistvena kršitev po 8. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, zato je bilo potrebno izpodbijani sklep o mirovanju postopka razveljaviti.
prenehanje delovnega razmerja - pisni sporazum o zahtevku iz delovnega razmerja
1. Pogoj za sporazumno prenehanje delovnega razmerja je pisni sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o poravnavi medsebojnih obveznosti in dolžnosti in o datumu prenehanja delovnega razmerja. Če takega pisnega sporazuma delavec in delodajalec ne skleneta, o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja po 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR ni mogoče govoriti. Ker delavec ni uspel dokazati, da je z delodajalcem sklenil pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja, je njegov izostanek z dela neupravičen ter mu je zakonito prenehalo delovno razmerje zaradi petih dni neupravičenega izostanka.
ZDR člen 18, 18/1. ZPP člen 358, 358-4, 358, 358-4.
transformacija delovnega razmerja
Za transformacijo delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker delavec ostane na delu pri delodajalcu po preteku časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, ZDR v 1. odst. 18. čl. določa le eno predpostavko, to je, da je delavec ostal na delu tudi po poteku tega časa. Citirana določba sankcionira delodajalca, če je dopustil, da je delavec delal pri njem tudi po preteku časa, ko bi mu moralo delovno razmerje v skladu s pogodbo o zaposlitvi prenehati. Pri tem ni pomembno, ali je delodajalec imel namen delavca obdržati v delovnem razmerju ali ne. 1. odst. 18. čl. ZDR namreč veže transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas le na objektivni pogoj nadaljevanja dela delavca po preteku delovnega razmerja za določen čas. Če delodajalec dopusti, da delavec nadaljuje z delom po preteku dogovorjenega časa (tudi če delavca opomni, da bo nadaljeval z delom na lastno odgovornost), je s tem prišlo do transformacije iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.
Ker sta na strani tožene stranke nastopali dve pravni osebi, sodišče pa je v izreku odločilo, da je k plačilu zavezana tožena stranka, takšen izrek sodbe ni razumljiv.
ZRPJZ člen 6, 7, 14, 6, 7, 14. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a, 31a.
napredovanje - uprava
Določbe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi in ZRPJZ ne dajeta osnove za razlikovanje med plačilnim razredom in količnikom. ZRPJZ v 6. in 7. členu izrecno določa, da se znotraj tarifnih skupin količniki razvrščajo v plačilne razrede, ter da višina količnika hkrati pomeni označbo plačilnega razreda. Res ZRPJZ hkrati določa, da se pri toženi stranki lahko uvedejo vmesni plačilni razredi, vendar ni nikjer določeno, da v tem primeru tudi vmesni plačilni razred ni določen z količnikom. 14. člen ZRPJZ določa le to, da se s pravilnikom določijo pogoji za napredovanje v plačilnih razredih, tako da na osnovi take zakonske dikcije ni moč zaključiti, da v tem primeru višji plačilni razred ni določen oziroma izenačen z višjim količnikom.
ZDR člen 5, 5/3, 34, 35, 36c, 36d, 36e, 36e/1, 36c/4, 124, 125. URS člen 74, 74. ZGD člen 371, 382, 391, 371, 382, 391. ZTPDR člen 77.
likvidacija - prenehanje delovnega razmerja
Pravico likvidirati družbo in prenehati z opravljanjem dejavnosti daje ustanoviteljem 371. člen ZGD. Kako urediti delovno razmerje z delavcem, ureja delovnopravna zakonodaja, to sta ZDR in ZTPDR. Pravno praznino je potrebno napolniti, pri čemer se lahko uporabi inštitut "Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji ali pri delodajalcu", ob širšem tolmačenju lahko prenehanje delovnega razmerja zaradi redne likvidacije enačimo z operativnimi razlogi oz. operativnimi potrebami v skladu s 4. členom Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca. Posameznim kategorijam delavcev, katerim preneha delovno razmerje zaradi redne likvidacije družbe, ni mogoče nuditi zaščite, kot to izhaja iz določb 36. c in 36. d člena ZDR. Relevantne so predvsem določbe 1. odst. 36. e člena ZDR (prednostna pravica pri ponovni zaposlitvi).
Odškodninski zahtevek ima družba za škodo, povzročeno njej. Odškodninski zahtevke imajo tudi družbeniki za škodo, ki so jo utrpeli sami, ne glede na to, kakšno škodo je utrpela družba, oziroma za škodo, ki jim je nastala, zaradi škode, ki je nastala družbi.
delovno razmerje za določen čas - transformacija v delovno razmerje za določen čas
Delovno razmerje za določen čas je nezakonito sklenjeno (oz. podaljšano), če iz tipske pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je delovno razmerje za določen čas sklenjeno zaradi treh razlogov, ni pa opisan konkretni razlog sklenitve delovnega razmerja za določen čas.
ZPP (1977) člen 322, 322. ZPP člen 499, 499/2, 499, 499/2.
zamudna sodba - pogoj - tožba
Po določbi 2. odst. 499. člena ZPP/99 se presojajo pogoji za izdajo zamudne sodbe o določbah ZPP/77, če je bila tožba vročena otženi stranki pred uveljavitvijo ZPP/99. V obravnavani zadevi je billa tožba vroena toženi stranki 22.11.1998, zato je za presojo zakonitosti izdane zamudne sodbe treba upoštevati določbo 322. člena ZPP/77. Ker je bial tožena stranak pravilno vabljena na prvi narok za glavno obravnavo, tožbenemu zahtevku ni oporekala, saj odgovora na tožbo ni vložila, utemeljenost navedb pa izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
ZDR člen 34, 35, 36c, 36d, 36e, 36e/1, 36c/4, 124, 125. URS člen 74, 74. ZGD člen 371, 371.
likvidacija - prenehanje delovnega razmerja - odpovedni rok
Ustanovitelji družbe lahko s sklepom skupščine družbo likvidirajo, kot to določa 371. člen ZGD. Ta pravica izhaja iz materialnega zakona, ki ureja pravo družb in ne iz ZDR. ZTPDR in ZDR nimata določb o tem, kako razrešiti status delavcev, zaposlenih v družbi v likvidaciji, zato je to pravno praznino potrebno možno izpolniti z inštitutom "prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji ali pri delodajalcu", določenim v III. poglavju ZDR. Zaradi dejstva, da pravni subjekt preneha, ni možno uporabiti teh določb neposredno, temveč le smiselno. To pomeni, da ni mogoče nuditi zaščite določenim kategorijam delavcev, kot izhaja iz določb 36. c in 36. d člena ZDR. Relevantna je tako predvsem določba 1. odst. 36. e člena ZDR o tem, da delavcem, katerim ni mogoče zagotoviti dela, preneha delovno razmerje po poteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja in določba 36. f člena ZDR.
Ni pravilno stališče, da za ugotovitev neopravičene odsotnosti z dela zadostuje, da zdravniška komisija I. in II. stopnje delavcu nista odobrili bolniškega staleža, saj delavec lahko svojo zdravstveno nezmožnost za delo dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z odobrenim bolniškim staležem.