Sodba sodišča prve stopnje v izreku ne vsebuje zavrnilnega dela, prav tako zavrnitev preostalega dela tožbenega zahtevka ni razvidna iz obrazložitve izpodbijane sodbe, zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
ZOR člen 132, 132/2, 132/5, 210, 210/4. ZPP člen 340, 347, 350, 350/2, 355.
družbena pogodba - sklenitev pogodbe - razdrtje pogodbe - ugotavljanje dejstev - dokazi in dokazovanje - dokaz z zaslišanjem prič - ocena dokazov - prepričanje o resničnosti dejstev - stopnja verjetnosti - učinki razdrte pogodbe - vrnitev prejetega denarja - neupravičena pridobitev - postopek s pritožbo - meje preizkusa sodbe prve stopnje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obravnava pred sodiščem druge stopnje - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Po določbah 347. člena ZPP sodišče druge stopnje odloča o pritožbi praviloma brez obravnave. Če senat sodišča druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti že izvedene dokaze pred sodiščem druge stopnje, mora razpisati obravnavo. To pomeni, da sodišče druge stopnje glavno obravnavo opravi le takrat, ko je podan dvom v pravilnost dejanskih ugotovitev, na katerih temelji sodba sodišča prve stopnje, medtem ko v primerih, ko je dejansko stanje ugotovljeno nepopolno, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi (355. člen ZPP). Na pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je podan, če je sodišče kakšno odločilno okoliščino ugotovilo napačno ali je ni ugotovilo (340. člen ZPP), sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP).
V konkretnem primeru pritožnik ni izrecno zatrdil, da bi bile dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje nepopolne, ampak je potem, ko je uvodoma uveljavljal (tudi) pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 340. člena ZPP, svojo pritožbo obrazložil tako, da je iz njenih razlogov evidentno, da graja dejanske zaključke sodišča prve stopnje, to je, da trdi, da je pravnorelevantna dejstva ugotovilo zmotno. In ker je sodišče prve stopnje svojo sodbo oprlo predvsem na izpovedi strank in prič, pritožba pa je nanizala nekatera neskladja, ki sicer dejanskih zaključkov niso ovrgla že sama po sebi, bi pa lahko omajala verodostojnost posameznih izpovedb, na katerih ti zaključki temeljijo, je sodišče druge stopnje pravilnost dejanskih ugotovitev prvostopnega lahko preverilo le tako, da je samo opravilo glavno obravnavo in ponovilo večino že izvedenih dokazov.
Ob dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je izpodbijana sodba materialnopravno pravilna. Tožnik je zato, da bi bila v sklopu partnerskega razmerja s tožencem odkupljena gostilna A., tožencu izročil 150.000 DEM, vendar do razdrtja družbene pogodbe poslovni prostor ni bil odkupljen. Zato je do vrnitve zneska, ki ga je v ta namen plačal, nedvomno upravičen. Če je bil denar izročen za nakup poslovnega prostora oziroma za sklenitev prodajne pogodbe, potem je toženec od tožnika 150.000 DEM prejel glede na podlago, ki se ni uresničila in je znesek dolžan vrniti na podlagi določb četrtega odstavka 210. člena ZOR, če pa je denar prejel kot vložek v družbo, družbena pogodba, na kateri je slednja temeljila pa je bila naknadno razdrta, njegova obveznost temelji na določbi drugega odstavka 132. člena istega zakona. Dolžnost plačati zamudne obresti pa je predpisana v petem odstavku 132. člena ZOR.
Za sklepčnost tožbe je potrebno, da iz zatrjevanih dejstev, za katere se šteje, da so priznana in zato resnična, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Ker je Z.Z. edini izvršitelj s sedežem na območju Okrajnega sodišča v X, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je imenovalo za izvršitelja v vseh izvršilnih zadevah, ki se pred navedenim sodiščem vodijo zoper dolžnika. Iz izvršbe niso izvzeta vsa osnovna sredstva dolžnika, temveč samo tista, katerih rubež bi dolžniku povsem onemogočil opravljanje dejavnosti, ne pa morda samo zmanjšal obseg le-te. Ugovor, da naj bi izvršitelj rubil predmete, ki niso bili v posesti dolžnika, mora vložiti tretji, kateremu naj bi bile zarubljene njegove stvari, in ne dolžnik.
Ugovor, da dolžnik sklepa o izvršbi ni prejel, je ugovor zoper samo dopustnost izvršbe (prim. 55. čl. ZIZ). Ta ugovor bi dolžnik moral uveljavljati z drugim pravnim sredstvom, in sicer z ugovorom zoper sklep o izvršbi (prim. 2. odst. 9. čl. ZIZ), medtem ko je v pritožbi zoper sklep o določitvi izvršitelja možno izpodbijati samo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o imenovanju določene osebe za izvršitelja.
Po oceni pritožbenega sodišča je namen 114. člena Stanovanjskega zakona ta, da postane Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije (SPIZ) lastnik tistih stanovanj, ki so bila namenjena za reševanje stanovanjsih vprašanj borcev. Zato ni utemeljenih razlogov, da SPIZ nebi postal lastnik tudi tistih stanovanj, ki so bila z družbenimi sredstvi kupljena namensko za potrebe borcev in ne samo tistih stanovanj, ki so bila z družbenimi sredstvi zgrajena namensko za potrebe borcev.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - umik predloga za izvršbo
Če upnik za ugovarjani del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine umakne izvršilni predlog, mora sodišče prve stopnje najprej glede umaknjenega dela ustaviti postopek, šele potem pa po potrebi ugovor predložiti v reševanje višjemu sodišču.
izvršitelj - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - izvršba na denarno terjatev dolžnika - rubež - terjatev - opravljanje izvršbe
Sklep o rubežu terjatve je nerazumljiv, ker terjatev, ki naj bi se zarubila, sploh ni določena (temelj, višina, zapadlost itd.), tako da odločitve sodišča prve stopnje o rubežu terjatve niti ni mogoče preizkusiti. Za začetek opravljanja dejanj izvršbe po izvršitelju ni potrebno, da bi bil sklep o imenovanju izvršitelja pravnomočen. Dolžnik v pritožbi zatrjuje različna šikaniranja, grožnje in neprimerno ravnanje z dolžnikom s strani izvršitelja, kar bi sicer lahko bili utemeljeni razlogi, ki bi preprečevali določitev izvršitelja v smislu 3. odst. 289. čl. ZIZ, vendar so vse te navedbe popolnoma nedokazane, deloma pa so trditve o zlorabi pooblastil in kršitvah Pravilnika tudi nekonkretizirane. V postopku po 52. čl. ZIZ se odloča samo o nepravilnostih, ki jih je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe, torej v zvezi z realnimi dejanji izvršitelja (napr. rubež, cenitev, prodaja). Vročanje pisanj in pregled spisov ni opravljanje izvršbe, v teh procesnih dejanjih pa praviloma izvršitelj sploh ne sodeluje, zato te zatrjevane kršitve niso predmet odločanja o zahtevi za odpravo nepravilnosti iz 52. čl. ZIZ.
ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1, 458, 458/1, 495, 495/1.
pasivna legitimacija - ugovor
Vprašanje pasivne legitimacije se sicer presoja po materialnem (ne pa po procesnem pravu), vendar na podlagi dejstev, ki jih je po izpeljanem dokaznem postopku ugotovilo sodišče (prve stopnje).
Po določbi 182. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur.l. RS št. 67/93, 39/97 in 52/99) se v likvidacijskem postopku uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na stečaj, razen v kolikor zakon določa drugače. V 2. odst. citiranega člena, ki opredeljuje katere določbe ZPPSL se ne uporabljajo v likvidacijskem postopku, ni našteta določba 106. člena citiranega zakona, ki določa, da z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo delovna razmerja dolžnikovih delavcev in da stečajni upravitelj o prenehanju delovnega razmerja obvesti pristojni organ za zaposlovanje zato, da bi lahko delavci uveljavili svoje pravice. Zato je tožniku prenehalo delovno razmerje v skladu z zakonom z dnem začetka likvidacijskega postopka.
ZOR člen 614, 620, 620/1, 620/3, 614, 620, 620/1, 620/3.
pogodba o delu - odgovornost za napake - napake - odprava napak
Zakon je podjemniku dal prednost, da on lahko v prvi vrsti napako odpravi, le brezuspešen potek naknadnega roka za odpravo napak pa ima za posledico, da nastopijo subsidiarne sankcije, ki jih lahko naročnik izbere alternativno (znižanje plačila, razdor pogodbe, odprava napake po naročniku na podjemnikov račun).
Razlogom prvostopenjskega sodišča, da pravnih dejanj dolžnika, zaradi katerih je ugasnila pravna podlaga ločitvene pravice, ni mogoče izpodbjati, je načelno pritrditi. Vendar pa ima po določilu 1. odstavka 679. člena ZOR prevoznik v zavarovanje plačila prevoza in stroškov prevoza zastavno pravico na stvareh, ki so mu dane na prevoz, le dotlej, dokler ima stvari v posesti, ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča, da z njimi razpolaga. Prevoznik torej lahko zahteva sočasno izpolnitev. Od njega je torej odvisno, ali se bo navedene zastavne pravice poslužil, ali ne. Če je prevoznik blago izročil, predno je prejel plačilo za prevoz, blaga ni imel več v posesti. Z izročitvijo blaga je izgubil posest nad njim, s tem pa tudi zastavno pravico na njem.
ZZVZZ člen 62b, 62b/1, 62b/2, 62b, 62b/1, 62b/2. ZZav člen 19, 19/3, 19/4, 19, 19/3, 19/4. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zdravstveno zavarovanje - pristojnost sodišča - neobrazložen ugovor - dokaz
Za dovolitev izvršbe za izterjavo zapadlih neplačanih prispevkov za prostovoljno zdravstveno zavarovanje je pristojno okrajno sodišče in ne Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Ker so pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, sklenjene z zavodom za zdravstveno zavarovanje na dan 31.12.1998, po samem zakonu prešle na upnico - Vzajemno zdravstveno zavarovalnico, je dokazno breme za to, da je dolžnik izkoristil zakonsko možnost in odpovedal pogodbo o prostovoljem zdravstvenem zavarovanju ter o tem obvestil upnico, na strani dolžnika. Dolžnik v dokaz svoje ugovorne trditve o odpovedi pogodbe ni predložil nobenega dokaza, zato je njegov ugovor neobrazložen in kot tak neutemeljen.
Obrtni zakon v 31. členu obvezno članstvo predpisuje za tiste "pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost na obrtni način, obrti podoben način ali domačo oziroma umetno obrt". Gre za članstvo na podlagi zakona (in ne morebiti za članstvo na podlagi pristopne izjave). Zato je status člana odvisen od predpostavk, ki jih določa zakon. To pomeni, da status člana prizadeti pridobi, ko so in samo če so te predpostavke izpolnjene. In ker gre poleg tega pri predpisovanju obveznega članstva v določenih organizacijah za izjemo od ustavno zagotovljene pravice do svobodnega združevanja (2. odst. 42. čl. Ustave RS), je treba vsebino predpostavk, na katere zakon veže pridobitev statusa člana Obrtne zbornice, razlagati restriktivno.
Opustitev, ki jo kot prepoved takšnih ali podobnih motilnih dejanj dolžniku nalaga sklep o motenju posesti, ne predstavlja izvršilnega naslova, na podlagi kakega bi upnik predlagal izrek denarne kazni (226. člen ZIZ), za prisiljevanje k storitvi nenadomestnega dejanja.
Pogodba samo zaradi navedbe nižje kupnine od dejansko dogovorjene ni nična. Obe stranki sta imeli po nespornih ugotovitvah namen delno obiti davčne predpise, vendar to dejstvo ne pomeni tako hudega posega v javni interes, da bi terjalo na civilno pravnem področju ničnost pravnega posla. Končno se po ustavljeni sodni praksi na ničnost ne more sklicevati tista stranka, ki je ničnosti razloge tudi sama pozvročila.