podružnica tuje pravne osebe - kupec na prisilni javni dražbi - odredba o prodaji
Zahteva v odredbi o prodaji, da se pravne osebe izkažejo z največ 30 dni starim izpiskom iz sodnega registra, velja za tiste pravne osebe, ki niso stranka in katerih subjektiviteto sodišče pred samim narokom ni moglo preveriti v javnem registru.
Pri določitvi preživnine je prvo sodišče upoštevalo, da N. pri materi mesečno preživi le 4 ali 5 dni več kot pri očetu. Pri ugotavljanju višine N. potreb tako ni upoštevalo stroškov bivanja, razvedrila in higiene, ker je menilo, da so ti stroški med staršema enakomerno porazdeljeni.
OZ člen 360, 574, 574/2. ZPP člen 185, 347, 347/2.
posojilna pogodba - posojilna pogodba ali darilo - rok za vrnitev posojila - dokazi in dokazovanje - ugovor zastaranja - zapadlost terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - sprememba tožbe
Kadar iz okoliščin primera roka za vrnitev posojila ni mogoče določiti, zapadlost terjatve ureja drugi odstavek 574. člena OZ, po katerem se šteje, da mora sopogodbenik vrniti posojilo, ko izteče primeren rok, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj posojilo vrne.
OZ-UPB1 člen 287, 287/2, 299, 299/1, 378, 381, 619. ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1.
sodba na podlagi pripoznave - izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnosti
Ne glede na neutemeljenost pritožbe pritožbeno sodišče pojasnjuje, sodbo na podlagi pripoznave je dopustno izdati le tedaj, če tožena stranka delno ali v celoti pripozna tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora dati nedvoumno izjavo, da pripoznava tožbeni zahtevek (316. člen ZPP). Plačila po tožbenem zahtevku ne predstavljajo takšne nedvoumne izjave. Da mora izjava biti pisna in jasna kaže določba tretjega odstavka 316. člena ZPP, ki določa, da pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke prekliče do izdaje sodbe. Pripoznati se mora torej tožbeni zahtevek, ne pa utemeljenost vtoževane terjatve. Tožena stranka je z delnimi plačili pripoznala utemeljenost terjatve. Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka na način kot to določa 316. člen ZPP, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Sodišče prve stopnje pa sodi po stanju ob koncu glavne obravnave (311. člen ZPP) in ko je ugotovilo, da je tožena stranka delno plačala vtoževano terjatev, je pravilno presodilo, da tožbeni zahtevek za plačani del ni utemeljen (II. točka izreka sodbe), nedvomno pa iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi tožeča stranka za izvedeno plačilo delno umaknila tožbo.
URS člen 15, 15/4, 22, 28, 30, 125. ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 56, 56/1, 58, 58/3, 63, 67, 76. ZPP člen 214.
ugovor po izteku roka - ugovorni razlog - opozicijski ugovorni razlogi - neobrazložen odgovor
Posledica neobrazloženega odgovora na ugovor po izteku roka ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se štejejo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (smiselna uporaba tretjega odstavka 58. člena ZIZ in 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ugovor po izteku roka je mogoče vložiti zgolj iz pravih opozicijskih razlogov in ne tudi v primeru, ko je izvršilni naslov odpravljen, razveljavljen oziroma spremenjen.
nedopustnost izvršbe - nedopustnost izvršbe na nepremičnini - prodajna pogodba - priposestvovanje - trditvena in dokazna podlaga - dokazi in dokazovanje - dobra vera - dobroverni in zakoniti posestnik
Iz pogodbe izhaja, da se je J. F. v času sklenitve tega dogovora štel za lastnika obeh nepremičnin, zaradi tega tožnik ni mogel biti v dobri veri, da sta nepremičnini njegovi, saj se je s to pogodbo šele dogovoril, da jo bo v roku dveh let kupil. Zato ni mogel biti ne dobroverni, ne zakoniti posestnik po ZTLR.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - pravilo volenti non fit iniuria - dobra vera - dokazi in dokazovanje - neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - okoriščanje
Za uspeh z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve ne zadostuje le tožnikovo prikrajšanje, ampak mora hkrati obstajati tudi z njim vzročno povezano okoriščenje (obogatitev) na strani toženca.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - oporoka - učinek oporočnega razpolaganja na denacionalizirano premoženje
To, kar je sporno, je vprašanje, ali se nanaša oporoka tudi na denacionalizirano premoženje. Gre torej za vprašanje razlage oporoke, ki pa je spor o uporabi prava (81. člena ZDen) ob nesporni vsebini oporoke. Ker je torej spor med udeleženci postopka spor o uporabi prava ob nesporni vsebini oporoke, pritožniki utemeljeno opozarjajo, da o takšnem sporu odloči zapuščinsko sodišče.
prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - zavrženje prijave terjatve - objava oklica o začetku stečajnega postopka - rok za prijavo terjatve - opozorilo na pravne posledice - prenehanje terjatve
Upnik je bil glede na navedeno dne 1. 4. 2017 seznanjen s tem, da mora terjatev prijaviti v stečajnem postopku nad dolžnikom v roku treh mesecev po objavi oklica, ter opozorjen na pravne posledice nepravočasne prijave. Zato se ne more sklicevati na ravnanje izvršilnega sodišča, ki naj bi ga šele 28. 9. 2017 obvestilo, da se izvršba ustavi zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Posledice prepozne prijave tako upnik nosi sam.
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/1, 439/1-1, 439/2, 442, 443, 444, 444a. ZSReg člen 39, 39-1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga - nedovoljena pritožba - udeleženec postopka izbrisa po uradni dolžnosti - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Sklep o obstoju izbrisnega razloga temelji na ugotovitvi, da nihče ni vložil ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik pa v pritožbi zoper sklep ne zatrjuje, da je tak ugovor vložil, kar pomeni, da tudi nima statusa udeleženca postopka izbrisa po 3. točki 432. člena ZFPPIPP. Zato nima pravice vložiti pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga. Če pa te pravice nima, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo treba zavreči.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - pravica do denarne socialne pomoči
V skladu z 12.a členom ZST-1 se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja na enak način, kot se ugotavlja materialni položaj oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, določen v zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Pri tem je potrebno upoštevati, da so nekateri dohodki in premoženje v postopku ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov izvzeti (tretji in četrti odstavek 12.a člena ZST-1).
zavrnitev pritožbe - zavrženje pritožbe - vpis na posameznem delu stavbe - vpis stavbe v kataster stavb
Ker stavba še ni vpisana v kataster stavb, jo je - pred vzpostavitvijo etažne lastnine in določitvijo pripadajočega zemljišča - treba vpisati v kataster stavb. Podlaga za vpis je izpodbijani sklep, katerega sestavni del je elaborat. Gre za pripravljalno opravilo, ki ga je sodišče dolžno izvesti na podlagi 3. točke prvega odstavka 23. člena ZVEtL.
Ker s pritožbenimi razlogi, ki se ne nanašajo na predmet obravnavanja, pritožnica ni uspešna, je pritožba zavrnjena. Gre za neutemeljeno in ne nedovoljeno pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007203
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 328, 328/1, 400, 405, 405/1. SPZ člen 48, 48/1. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - povračilo vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj - konfuzija (združitev) - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delež na skupnem premoženju - obligacijska terjatev kot skupno premoženje - pobotni ugovor - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena
Gotovo se je tožnik v določeni meri okoristil, ker je v času zakonske zveze s toženko brez plačila uporabljal stanovanje njenih staršev. Slednja sta bila zato v enaki meri prikrajšana, vendar bi uporabnino od tožnika lahko zahtevala šele, če bi dokazala, da je do opisanega prehoda premoženja prišlo brez pravne podlage ali da je takšna podlaga pozneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). V trditvenem gradivu tožencev ni najti trditve, da sta se toženkina starša s tožnikom pogodila o njegovi pravici do brezplačne uporabe njunega stanovanja, zato ker je tožnik sklenil zakonsko zvezo s toženko, niti trditve, da je bil ta nagib del pravne podlage pogodbe in da se je z razvezo zakonske zveze izjalovil, s čimer je odpadla tudi pravna podlaga pogodbe. Zgolj dejstvo, da se je tožnik vselil v stanovanje na osnovi sklenitve zakonske zveze s toženko in da po razvezi te "podlage" ni bilo več, torej ne zadošča, če ni bilo dogovora o uporabi stanovanja. Če pa sta toženkina starša molče dopuščala, da je tožnik brez pravne podlage uporabljal njuno stanovanje, ne da bi tožnika terjala za plačilo ali zahtevala njegovo izselitev, sta očitno privolila v svoje prikrajšanje in se s tem odrekla povračilnemu zahtevku.
Nagib je pri darilni pogodbi lahko tako zelo pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib, ki je navzven razviden tudi obdarjencu, del podlage darilne pogodbe. Če podlaga zaradi pozneje nastalih okoliščin odpade (39. člen OZ), posel s tem preneha veljati.
Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je z odpadom podlage darilna pogodba prenehala veljati. Ker je s tem prenehala tudi toženkina pravica do posesti, je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu tožbenemu zahtevku.
predlog za podaljšanje pripora - sorazmernost pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Pri presoji ponovitvene nevarnosti niso ključne okoliščine, ki posamezno kaznivo dejanje spremljajo in ne vzorec, ki ga lahko storilec nenazadnje spremeni. Odločilna je možnost ponovitve kateregakoli kaznivega dejanja z njegovimi zakonskimi znaki in ne "do pike" enakega kaznivega dejanja oziroma dejanja, kot bi jih naj obdolženi po obtožnici storil.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007225
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 54, 62.
obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti - razpolaganje s posebnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem - razdelitev skupnega premoženja
Sporno stanovanje predstavlja skupno premoženje. Stanovanje je bilo kupljeno v času izvenzakonske skupnosti, bistveno pa je, da je bil tudi kredit pridobljen v času izvenzakonske skupnosti in ga je tožnik v tem času pričel odplačevati. Izvenzakonska skupnost ne pomeni samo življenjske, ampak tudi ekonomsko skupnost. Pravdni stranki sta z delom v izvenzakonski skupnosti pridobivali dohodke, iz teh dohodkov je bil odplačevan kredit. Tožnik je ob zaslišanju res izpovedal, da je kredit odplačeval iz svoje pokojnine in iz dohodkov iz njegove dejavnosti. Vendar v ekonomski skupnosti ni bistveno, ali partner odplačuje kredit iz dohodkov, ki jih on pridobi z delom v času trajanja skupnosti, saj mora zaradi tega drug partner nositi druge stroške v takšni skupnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006068
OZ člen 39, 45, 88, 432. ZPP člen 17, 63. ZMZPP člen 20, 48, 48/1, 49, 49/3.
uporaba slovenskega prava - pogodba - pogodba o pristopu k dolgu - grožnja - izpodbojnost dogovora - causa (kavza) - dopustna kavza - ničnost
Dogovor med tretjim in upnikom, da bo tretji poravnal upniku dolgove izbrisane družbe, ni nemoralen in v nasprotju s prisilnimi predpisi, ampak ima dopustno kavzo.