delitev solastnine - način delitve - fizična delitev - deljivost stvari - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
SPZ kot primarni način delitve stvari v solastnini v sodnem postopku narekuje fizično delitev. Slednja ima prednost pred ostalimi načini delitve ne glede na to, ali se z njo strinjajo vsi solastniki ter ne glede na to, ali vsi izkažejo upravičen interes za določen del stvari v naravi. Osnovna predpostavka fizične delitve pa je, da je takšna delitev dejansko in pravno možna. Stvar je deljiva, če jo je mogoče razdeliti na stvari iste vrste, pri čemer se nesorazmerno ne zmanjša njena vrednost niti se ne uniči njen osnovni namen. Deljivost se presoja tudi po tem, ali je stvar mogoče razdeliti v skladu s solastninskimi deleži solastnikov, da torej vsak solastnik prejme del stvari, hkrati pa potrebna izplačila razlike v vrednosti prejetih delov niso pretirana in nesorazmerna. Pravno je delitev nemogoča, če predpis prepoveduje delitev stvari, ki je sicer fizično deljiva.
URS člen 15, 15/4, 22, 28, 30, 125. ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 56, 56/1, 58, 58/3, 63, 67, 76. ZPP člen 214.
ugovor po izteku roka - ugovorni razlog - opozicijski ugovorni razlogi - neobrazložen odgovor
Posledica neobrazloženega odgovora na ugovor po izteku roka ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se štejejo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (smiselna uporaba tretjega odstavka 58. člena ZIZ in 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ugovor po izteku roka je mogoče vložiti zgolj iz pravih opozicijskih razlogov in ne tudi v primeru, ko je izvršilni naslov odpravljen, razveljavljen oziroma spremenjen.
ZPP člen 108, 145, 145/1, 336, 365, 365-1. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZGD-1 člen 45, 45/1.
pritožba zoper sklep - nedovoljena pritožba - upravičena oseba za vložitev pritožbe - nepravilna oznaka sedeža družbe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - nepopolna pritožba
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. To pa pomeni, da pritožnik sam nosi posledice nepopolne pritožbe. Ker iz nepopolne pritožbe pritožbeno sodišče samo ne more ugotoviti, ali jo je vložila upravičena oseba, jo je kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
ZOdvT tarifna številka 3100, 6002. ZPP člen 205, 208.
pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - pripojitev družbe - prekinitev in nadaljevanje postopka - sprememba na strani tožeče stranke - stroški postopka - nagrada za postopek izvršbe - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve družbe k sedanjemu tožniku, zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku, pravilen.
V skladu z ZOdvT se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100).
regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - tehtanje interesov
Določena razumna eksploatacija kamnoloma je namenjena ohranjanju koncesije in ne pomeni težko nadomestljive škode.
Če bi bila izdana začasna odredba in bi posledično prišlo do prenehanja koncesijskega razmerja, se ne bi poplačevali niti upniki in stroški iz splošne stečajne mase. Očitek, da stečajna upraviteljica prvega toženca z nadomestilom, ki ga prejema po pogodbi od drugega toženca, ne poplačuje posebne stečajne mase in s tem tožeče stranke, pa ni predmet tega pritožbenega postopka. Te za tožečo stranko najbolj sporne odločitve naj izpodbija v stečajnem postopku. Njeno nepoplačevanje z nadomestili po spornih pogodbah ne pretehta grozeče nevarnosti.
nedopustnost izvršbe - nedopustnost izvršbe na nepremičnini - prodajna pogodba - priposestvovanje - trditvena in dokazna podlaga - dokazi in dokazovanje - dobra vera - dobroverni in zakoniti posestnik
Iz pogodbe izhaja, da se je J. F. v času sklenitve tega dogovora štel za lastnika obeh nepremičnin, zaradi tega tožnik ni mogel biti v dobri veri, da sta nepremičnini njegovi, saj se je s to pogodbo šele dogovoril, da jo bo v roku dveh let kupil. Zato ni mogel biti ne dobroverni, ne zakoniti posestnik po ZTLR.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00007610
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4.. ZIZ člen 270, 270/1, 272, 272/1.
začasna odredba - denarna socialna pomoč
Tožnica s tožbo izpodbija odločbi tožene stranke in uveljavlja priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji bo sodišče preverjalo v sodnem postopku, torej ob presoji izpodbijanih odločb tožene stranke. Z začasno odredbo praviloma ni mogoče urejati vprašanj, ki so predmet spora o glavni stvari. V zadevi ne gre za stanje kot je urejeno v 1. alineji prvega odstavka 70. člena, torej da bi se odložila izvršitev izpodbijanega upravnega akta (tožnici namreč pravica do denarne socialne pomoči z izpodbijanim upravnim aktom ni bila priznana). Odprto je zgolj vprašanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da se še pred odločitvijo o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke, toženi stranki naloži začasno plačilo dajatve, torej denarne socialne pomoči (2. alineja prvega odstavka 70. člena ZDSS-1). V zvezi z navedenim pa je pri presoji skladno s četrtim odstavkom 70. člena ZDSS-1 potrebno uporabiti določbe ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00007571
ZIZ člen 229. SPZ člen 33, 33/1, 34, 212. ZPP člen 426.
motenje posesti - objektivne meje pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti - prisilna izvršba
S sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. Upnik izven meja pravnomočnega izreka sklepa o motenju posesti ter pravnomočnega sklepa o izvršbi nima varstva v vseh mogočih situacijah, za vsa motilna dejanja, ki so/bodo nastajala v bodoče, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno. Upnik se bo moral za dosego želenega, to je vožnje tudi z večjimi dostavnimi vozili po parceli dolžnikov, poslužiti drugih možnosti, ki mu jih dopušča pravni red.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 429, 435, 435/1, 435/1-1, 438, 438/1, 438/1-2. ZSReg člen 39, 39-2.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - poslovni naslov - dovoljenje lastnika objekta - izbrisni razlog - neporavnane obveznosti
Ustavno sodišče RS je presojalo ZFPPIPP v delu, ki ureja postopek ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, kadar je ta začet iz razloga, da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (odločba U-I-57/15-13, U-I-2/16 z dne 14.4.2016). V obrazložitvi navedene odločbe je Ustavno sodišče RS navedlo, da se do odprave ugotovljenega neskladja lahko v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja (1. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. To pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006903
KZ-1 člen 25, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3. ZKP člen 234, 248, 373, 383.
konkretizacija pritožbenih razlogov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločilni razlogi sodne odločbe - dokazna ocena izpovedbe prič - celovita dokazna ocena - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - eventualni naklep - zakonski znak kaznivega dejanja - predrznost in brezobzirnost - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - predrzna vožnja v cestnem prometu - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - uradni preizkus izpodbijane sodbe
Predrzno vožnjo sicer lahko na splošno opredelimo kot tako, ki v odnosu do drugih udeležencev v prometu vzbuja pozornost zaradi svoje nenavadnosti. Predrzen voznik si kljub nevarnosti, ki jo njegova vožnja predstavlja v razmerju do drugih, upa (pre)več. Brezobzirno pa ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu. Sodišče prve stopnje ima v svoji obširni obrazložitvi prav te razloge, ki jih pogreša pritožba, in sicer o tem, zakaj je bila obdolženčeva vožnja torej storjena s krivdno obliko eventuelnega naklepa ter zakaj obdolženčevo ravnanje glede na dane prometne razmere kaže na njegov brezbrižen odnos do varnosti udeležencev cestnega prometa.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 39, 39-2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrnitev predloga - ustavitev postopka - vodenje več ločenih postopkov - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - postopek po uradni dolžnosti - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - neizpolnitev obveznosti - izbrisni razlog - poslovni naslov
Zoper isti subjekt vpisa ne more hkrati teči več postopkov izbrisa iz sodnega registra. Ker so po materialnem pravu neplačane obveznosti do upnikov, ne glede na izbrisni razlog, ovira za izbris subjekta iz sodnega registra, bi nastal pravno nevzdržen položaj, če bi sodišče za isto pravno osebo postopek izbrisa na podlagi utemeljenega ugovora upnikov ustavilo in hkrati na predlog lastnice objekta ponovno izdalo sklep o začetku postopka izbrisa. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v konkretnem primeru niso izpolnjene materialno pravne predpostavke. S tem pa se izkaže, da je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005777
ZPP člen 411.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov med staršem in otrokom - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
Če želi predlagatelj s predlogom za izdajo regulacijske začasne odredbe uspeti, mora verjetno izkazati nujnost izdaje takšne začasne odredbe, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005816
OZ člen 178, 183. ZPP člen 337, 337/1.
povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - denarna odškodnina pravni osebi - okoliščine konkretnega primera
Med okoliščine, ki v konkretnem primeru ne opravičujejo denarne odškodnine, je sodišče prve stopnje štelo tudi dejstvo, da očitan poseg v čast oziroma dobro ime tožnice ni bil storjen s sredstvi množičnega obveščanja. S sporno izjavo se je tako seznanil manjši krog naslovnikov, ki je nato v kratkem času prejel tudi toženčev priklic izjave (opravičilo). Na ta način tožnica ni mogla utrpeti hudih posledic.
Za predhodno odredbo ni potreben namen dolžnika, temveč zadošča objektivno stanje, to je objektivna nevarnost za bodočo izvršbo. Objektivno nevarnost lahko povzroči tudi dolžnik ali določene zunanje okoliščine.
ZDavP-2 člen 326, 326/5, 394, 394/1, 394/1-1. ZP-1 člen 56, 56/3, 57, 57/4, 156, 156/1, 156/1-1.
prekršek - konkretizacija okoliščin - opis dejanja - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - nepredložena davčna napoved - zakonski znaki prekrška - opis prekrška v izreku - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Očitek naslovljen na storilko je namreč, da je zavezanka za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, ki bi jo morala vložiti do 28. februarja 2014 za leto 2013, s čemer je tudi opredeljen storilki naslovljen očitek, zoper katerega se lahko storilka v pravnem sredstvu izjavi, kar ji omogoča možnost, da se brani, s tem pa so ji zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
ureditev razmerij med solastniki - navidezna solastnina - prekinitev postopka - začasna odredba - priključitev objekta na komunalno omrežje - priključitev na javni vodovod
Pri navidezni solastnini se etažna lastnina vzpostavi dejansko, ne pa tudi pravno, zato dejanska etažna lastnina oziroma navidezna lastnina uživa sodno varstvo.
Predlagatelji bodo morali v nadaljevanju nepravdnega postopka podrobneje opisati poseg, s katerim želijo vzpostaviti lasten toplotni in vodovodni sistem, tudi iz razloga, da se bo ugotovilo, ali gre za dopusten poseg v skupne dele (npr. zaradi izboljšav), ki ima pravno podlago v 112. členu ZNP, ki določa postopek in način urejanja razmerij med solastniki.
delitev skupnega premoženja - deleži zakoncev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - posebno premoženje zakonca - zemljiškoknjižno stanje - stranka, katere pravica je manj verjetna - napotitveni sklep
S tem, ko je nasprotni udeleženec potrdil navedbe predlagateljice o tem, da sta tekom trajanja zakonske zveze ustvarila skupno premoženje (tudi obravnavane nepremičnine) se je vzpostavila zakonska domneva o enakih deležih na njem (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). Ne glede na to, da je na nepremičninah kot izključni lastnik napisan le nasprotni udeleženec, zakonska domneva še vedno velja. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da se na pravdo napoti tisti, ki zatrjuje višji delež od zakonske domneve iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00005679
ZFPPIPP člen 377.
pravnomočnost sklepa - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka
Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 12. 4. 2017, na podlagi katerega je registrsko sodišče iz sodnega registra izbrisalo subjekt vpisa T. d. o. o. - v stečaju, je postal pravnomočen. Zato je izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo T. T. zoper sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra, pravilen in zakonit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007203
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 328, 328/1, 400, 405, 405/1. SPZ člen 48, 48/1. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - povračilo vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj - konfuzija (združitev) - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delež na skupnem premoženju - obligacijska terjatev kot skupno premoženje - pobotni ugovor - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena
Gotovo se je tožnik v določeni meri okoristil, ker je v času zakonske zveze s toženko brez plačila uporabljal stanovanje njenih staršev. Slednja sta bila zato v enaki meri prikrajšana, vendar bi uporabnino od tožnika lahko zahtevala šele, če bi dokazala, da je do opisanega prehoda premoženja prišlo brez pravne podlage ali da je takšna podlaga pozneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). V trditvenem gradivu tožencev ni najti trditve, da sta se toženkina starša s tožnikom pogodila o njegovi pravici do brezplačne uporabe njunega stanovanja, zato ker je tožnik sklenil zakonsko zvezo s toženko, niti trditve, da je bil ta nagib del pravne podlage pogodbe in da se je z razvezo zakonske zveze izjalovil, s čimer je odpadla tudi pravna podlaga pogodbe. Zgolj dejstvo, da se je tožnik vselil v stanovanje na osnovi sklenitve zakonske zveze s toženko in da po razvezi te "podlage" ni bilo več, torej ne zadošča, če ni bilo dogovora o uporabi stanovanja. Če pa sta toženkina starša molče dopuščala, da je tožnik brez pravne podlage uporabljal njuno stanovanje, ne da bi tožnika terjala za plačilo ali zahtevala njegovo izselitev, sta očitno privolila v svoje prikrajšanje in se s tem odrekla povračilnemu zahtevku.