ZOdvT tarifna številka 3100, 6002. ZPP člen 205, 208.
pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - pripojitev družbe - prekinitev in nadaljevanje postopka - sprememba na strani tožeče stranke - stroški postopka - nagrada za postopek izvršbe - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve družbe k sedanjemu tožniku, zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku, pravilen.
V skladu z ZOdvT se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100).
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 429. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4, 39, 39-2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrnitev predloga - ustavitev postopka - vodenje več ločenih postopkov - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - postopek po uradni dolžnosti - sklep o začetku postopka izbrisa - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - neizpolnitev obveznosti - izbrisni razlog - poslovni naslov
Zoper isti subjekt vpisa ne more hkrati teči več postopkov izbrisa iz sodnega registra. Ker so po materialnem pravu neplačane obveznosti do upnikov, ne glede na izbrisni razlog, ovira za izbris subjekta iz sodnega registra, bi nastal pravno nevzdržen položaj, če bi sodišče za isto pravno osebo postopek izbrisa na podlagi utemeljenega ugovora upnikov ustavilo in hkrati na predlog lastnice objekta ponovno izdalo sklep o začetku postopka izbrisa. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v konkretnem primeru niso izpolnjene materialno pravne predpostavke. S tem pa se izkaže, da je odločitev o zavrnitvi predloga pravilna.
prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - zavrženje prijave terjatve - objava oklica o začetku stečajnega postopka - rok za prijavo terjatve - opozorilo na pravne posledice - prenehanje terjatve
Upnik je bil glede na navedeno dne 1. 4. 2017 seznanjen s tem, da mora terjatev prijaviti v stečajnem postopku nad dolžnikom v roku treh mesecev po objavi oklica, ter opozorjen na pravne posledice nepravočasne prijave. Zato se ne more sklicevati na ravnanje izvršilnega sodišča, ki naj bi ga šele 28. 9. 2017 obvestilo, da se izvršba ustavi zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Posledice prepozne prijave tako upnik nosi sam.
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/1, 439/1-1, 439/2, 442, 443, 444, 444a. ZSReg člen 39, 39-1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga - nedovoljena pritožba - udeleženec postopka izbrisa po uradni dolžnosti - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Sklep o obstoju izbrisnega razloga temelji na ugotovitvi, da nihče ni vložil ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik pa v pritožbi zoper sklep ne zatrjuje, da je tak ugovor vložil, kar pomeni, da tudi nima statusa udeleženca postopka izbrisa po 3. točki 432. člena ZFPPIPP. Zato nima pravice vložiti pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga. Če pa te pravice nima, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo treba zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00006869
ZFPPIPP člen 35, 36, 37, 38, 39, 42, 42/1, 42/1-1, 442. ZPP člen 196.
neplačana terjatev - insolventnost družbe - opustitev ukrepov - odškodninska odgovornost direktorja - sodba na podlagi odpovedi - nujno sosporništvo
Toženec, ki je bil ob nastopu insolventnosti družbe njen direktor, tožeči stranki odgovarja za škodo (neplačano terjatev), ker ni pravočasno izvedel ukrepov iz 35. člena do 39. člena ZFPPIPP.
Toženec in prvotni drugi toženec, zoper katerega je bila izdana sodba na podlagi odpovedi, nista nujna sospornika in izdana sodba zanj nima učinkov.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007543
ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - objektivna nevarnost - dokazni standard verjetnosti - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - zemljiškoknjižno stanje - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - spor o lastninski pravici - neznatna škoda - pravni standard neznatne škode - omejitev lastninske pravice - stavbna pravica
Rešitvi neugodnega učinka načela zaupanja v zemljiško knjigo za stranko, ki vanjo ni vpisana, je namenjen institut zaznambe spora. To pa ne pomeni, da stranka, ki želi svoj položaj zavarovati z začasno odredbo, tega ne more storiti. Gre za dvoje prirejenih sredstev za zavarovanje nedenarne terjatve, ki se ne izključujeta.
Za verjeten izkaz nevarnosti ne zadošča zgolj dejstvo, da je toženec v zemljiški knjigi vpisan kot izključni lastnik sporne nepremičnine in ima zato možnost, da z njo razpolaga. Čeprav gre za objektivno nevarnost, in upniku zato ni bilo treba zatrjevati in dokazovati, da nevarnost izvira iz dolžnikovega ravnanja (kot to velja za subjektivno nevarnost pri denarnih terjatvah), pa to ne pomeni, da zatrjevane nevarnosti glede vira (ki je lahko ravnanje tretjega, ravnanje dolžnika ali kaj drugega) ni treba konkretizirati.
Za obstoj objektivne nevarnosti mora biti ugotovljeno nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik z nepremičnino, katere lastnik je, lahko razpolagal.
ZDavP-2 člen 326, 326/5, 394, 394/1, 394/1-1. ZP-1 člen 56, 56/3, 57, 57/4, 156, 156/1, 156/1-1.
prekršek - konkretizacija okoliščin - opis dejanja - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - nepredložena davčna napoved - zakonski znaki prekrška - opis prekrška v izreku - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Očitek naslovljen na storilko je namreč, da je zavezanka za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, ki bi jo morala vložiti do 28. februarja 2014 za leto 2013, s čemer je tudi opredeljen storilki naslovljen očitek, zoper katerega se lahko storilka v pravnem sredstvu izjavi, kar ji omogoča možnost, da se brani, s tem pa so ji zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - tehtanje interesov
Določena razumna eksploatacija kamnoloma je namenjena ohranjanju koncesije in ne pomeni težko nadomestljive škode.
Če bi bila izdana začasna odredba in bi posledično prišlo do prenehanja koncesijskega razmerja, se ne bi poplačevali niti upniki in stroški iz splošne stečajne mase. Očitek, da stečajna upraviteljica prvega toženca z nadomestilom, ki ga prejema po pogodbi od drugega toženca, ne poplačuje posebne stečajne mase in s tem tožeče stranke, pa ni predmet tega pritožbenega postopka. Te za tožečo stranko najbolj sporne odločitve naj izpodbija v stečajnem postopku. Njeno nepoplačevanje z nadomestili po spornih pogodbah ne pretehta grozeče nevarnosti.
Sodišče pri postavitvi začasnega skrbnika zapuščine ni vezano na predlog dedičev. Postavi ga lahko, če presodi, da je to potrebno, tudi po uradni dolžnosti.
Iz razlogov ni mogoče razbrati, zakaj je sodišče začasnega skrbnika postavilo tudi glede tistega dela zapuščinskega premoženja, ki ni bil zajet s predlogom pritožnika in zakaj je (tudi v tem delu) za skrbnico določilo dedinjo A. A.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja
Podani so pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pridržanec zaradi duševne bolezni huje ogroža svoje zdravje, če ne življenje. Podatek o opuščanju terapije ob resnosti in dolgotrajnosti trenutnega stanja utemeljuje zaključek, da pomoč pridržani osebi z drugimi (manj omejujočimi) oblikami pomoči, (še) ne bi bila uspešna.
zaslišanje pravdne stranke - vabilo za zaslišanje - neupravičena odsotnost z naroka - zdravstveni razlogi kot razlog za preložitev glavne obravnave - preložitev naroka - neizvedba dokaza - trditveno in dokazno breme - zakonske dolžnosti upravnika - upravnik večstanovanjske stavbe - vzdrževanje večstanovanjske stavbe - pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o opravljanju upravniških storitev - nepogodbena odškodninska odgovornost
Za preložitev naroka bi bili izpolnjeni pogoji le v primeru, če bi bili izkazani upravičeni razlogi, med katerimi so v določenih primerih tudi zdravstveni razlogi, za kar pa bi morala tožnica nujno predložiti predpisano zdravniško opravičilo.
Podlaga upravnikove odgovornosti bi sicer lahko bila podana tudi na podlagi pravil o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, npr. v primeru kršitev oziroma opustitev zakonsko določenih dolžnosti v zvezi z vzdrževanjem skupnih delov večstanovanjske stavbe.
delitev skupnega premoženja - deleži zakoncev na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju zakoncev - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - posebno premoženje zakonca - zemljiškoknjižno stanje - stranka, katere pravica je manj verjetna - napotitveni sklep
S tem, ko je nasprotni udeleženec potrdil navedbe predlagateljice o tem, da sta tekom trajanja zakonske zveze ustvarila skupno premoženje (tudi obravnavane nepremičnine) se je vzpostavila zakonska domneva o enakih deležih na njem (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). Ne glede na to, da je na nepremičninah kot izključni lastnik napisan le nasprotni udeleženec, zakonska domneva še vedno velja. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da se na pravdo napoti tisti, ki zatrjuje višji delež od zakonske domneve iz prvega odstavka 59. člena ZZZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006555
ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 59.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - nova stvar - sprememba identitete nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - nematerialni prispevek zakoncev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Odločilno je, ali je z gradnjo stanovanjskega prizidka zemljiška parcela spremenila svojo identiteto in postala nova stvar že v času veljave ZTLR. Treba je raziskati, kakšen je bil dejanski položaj stanovanjskega prizidka konec leta 2002 in glede na ugotovljeno dejansko stanje presoditi, ali je stanovanjski prizidek v tem obsegu že spremenil identiteto te zemljiške parcele, četudi (še) morebiti ni bil dograjen (povsem) do konca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006903
KZ-1 člen 25, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3. ZKP člen 234, 248, 373, 383.
konkretizacija pritožbenih razlogov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločilni razlogi sodne odločbe - dokazna ocena izpovedbe prič - celovita dokazna ocena - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - eventualni naklep - zakonski znak kaznivega dejanja - predrznost in brezobzirnost - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - predrzna vožnja v cestnem prometu - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - uradni preizkus izpodbijane sodbe
Predrzno vožnjo sicer lahko na splošno opredelimo kot tako, ki v odnosu do drugih udeležencev v prometu vzbuja pozornost zaradi svoje nenavadnosti. Predrzen voznik si kljub nevarnosti, ki jo njegova vožnja predstavlja v razmerju do drugih, upa (pre)več. Brezobzirno pa ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu. Sodišče prve stopnje ima v svoji obširni obrazložitvi prav te razloge, ki jih pogreša pritožba, in sicer o tem, zakaj je bila obdolženčeva vožnja torej storjena s krivdno obliko eventuelnega naklepa ter zakaj obdolženčevo ravnanje glede na dane prometne razmere kaže na njegov brezbrižen odnos do varnosti udeležencev cestnega prometa.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429. URS člen 67. ZSReg člen 19. ZNP člen 37.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - predlagatelj postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - lastnik nepremičnin - upravičeni predlagatelj - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - naknaden preklic soglasja
Zakonska domneva, da je izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register) podan, če je kot poslovni naslov pravne osebe vpisan v sodni register naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu (druga alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP), je odraz nesprejemljive prakse in zlorab v preteklosti, ko so pravne osebe priglasile v sodni register svoj poslovni naslov brez vednosti in dovoljenja lastnika nepremičnine na tem naslovu in katere namen je odprava nezakonitega posega v lastninsko pravico lastnika nepremičnine. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je subjekt vpisa dovoljenje pritožnice ob priglasitvi svojega poslovnega naslova za vpis v sodni register imel.
Pritožnica sicer v pritožbi izpostavlja svojo ustavno pravico do zasebne lastnine iz 67. člena Ustave, ki jo utemeljuje s svojo pravico do preklica že izdanega dovoljenja. Pritožbeno sodišče ji te pravice ne oporeka, ne sprejema pa pravnih posledic pritožničinega preklica dovoljenja, kot jih s predlogom za izbris zasleduje pritožnica. Ker izbris družbe iz sodnega registra pomeni njeno prenehanje, so torej posledice nepopravljive in za ustanovitelje družbe pomenijo drastičen poseg in kršitev njihove ustavne pravice do lastnine. Tudi navedeni razlog in zgoraj obrazložena teleološka razlaga domneve obstoja izbrisnega razloga zato narekuje ozko tolmačenje zakonske domneve izbrisnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005777
ZPP člen 411.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - pogoji za izdajo začasne odredbe - nujnost izdaje začasne odredbe - določitev stikov med staršem in otrokom - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo
Če želi predlagatelj s predlogom za izdajo regulacijske začasne odredbe uspeti, mora verjetno izkazati nujnost izdaje takšne začasne odredbe, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL00005679
ZFPPIPP člen 377.
pravnomočnost sklepa - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - izbris iz sodnega registra na podlagi sklepa o končanju stečajnega postopka
Sklep o končanju stečajnega postopka z dne 12. 4. 2017, na podlagi katerega je registrsko sodišče iz sodnega registra izbrisalo subjekt vpisa T. d. o. o. - v stečaju, je postal pravnomočen. Zato je izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožbo T. T. zoper sklep o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra, pravilen in zakonit.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00006108
ZOZP člen 7, 7/2. ZPP člen 184, 184/2, 184/3. OZ člen 357, 357/3, 365, 381.
zavarovalna pogodba za avtomobilsko zavarovanje - regresni zahtevek - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - domneva alkoholiziranosti voznika - kršitev pogodbe - splošni in posebni zavarovalni pogoji - zastaralni rok pri zavarovalnih pogodbah - pretrganje zastaranja - istovetnost zahtevka - procesne obresti
Pri zahtevkih za plačilo (in drugih zahtevkih, kjer je predmet generična stvar) je istovetnost odvisna od tega, ali gre za "isti denar" (oziroma isto generično stvar). Istovetnost zahtevka se z navedbo novega razloga za izgubo zavarovalnih pravic ni spremenila. Ker tožeča stranka tožbenega predloga ni spremenila, zahtevek pa ves čas temelji na istem življenjskem dogodku, ne gre za spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP.