V opisu ni nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na izvršitveno ravnanje preslepitve ob sklenitvi posla, in torej na lažnivo prikazovanje dejstev, da bodo obveznosti izpolnjene in iz katerih bi bilo mogoče jasno razbrati, da so bile obdolženčeve izjave in obljube o izdelavi in dobavi pohištva v stipulacijski fazi pogodbe prazne in neresnične.
Opis kaznivega dejanja v zvezi s sklenitvijo posla, vsebuje le golo zavezo in obljubo obdolženca, ne pa njenega konkretnega preslepitvenega ravnanja.
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Določbe 6. člena ZIZ ne določajo, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje (niti samostojno niti po odredbi sodnika), zato bi o njej lahko odločil samo sodnik posameznik.
odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - darilna pogodba - poročanje o premoženjskem stanju - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - vlaganje v nepremičnino
Upravitelj je v ugovoru zoper odpust obveznosti navedel vsa relevantna dejstva za presojo ugovora zoper odpust obveznosti na podlagi generalne klavzule iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP, čeprav se na to določbo ni skliceval. Sodišče mora zato ugovor zoper odpust obveznosti presoditi tudi z vidika te pravne norme.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3. ZPP člen 163, 163/6, 340, 341, 347, 347/2, 348, 348/5, 358.
vmesna sodba - sprememba odločitve - pritožbena obravnava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - telesna poškodba - prostovoljni gasilci - subjektivna odškodninska odgovornost - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje - nevarna dejavnost - gašenje požara - ekskulpacija odgovornosti - skrajna skrbnost - stroški priče - objektivna odškodninska odgovornost - plačilo denarne odškodnine
V predmetni zadevi se je tožnik kot prostovoljni gasilec poškodoval na gasilski akciji, ko je gasil ogenj na podstrešju stanovanjske stavbe, ki mu je bilo nepoznano in kjer je bilo vroče in zadimljeno (zaradi česar je nosil dihalno masko in vso drugo potrebno zaščitno opremo), vidljivost pa temu primerno zelo slaba. V primerih, kot je predmetni, ko (prostovoljni) gasilec opravlja gašenje na višini (t.j. na podstrešju) in v prostoru, ki mu je neznan, kjer mu ni znana trdnost tal pod nogami, kjer je zadimljeno in vroče, gre po prepričanju sodišča druge stopnje za okoliščine, ki jih je mogoče opredeliti kot nevarno dejavnost v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. V skladu s stališči sodne prakse gre pri oprostilnih razlogih iz 153. člena OZ za izjeme, zato se nepričakovanost dejanja oškodovanca presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. Če bi prevladalo ohlapnejše ali subjektivno gledišče, bi bila namreč zaveza objektivno odgovorne osebe olajšana preko razumnih meja, kar bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec za imetnike nevarnih stvari določil objektivno odgovornost. Zato v sfero rizika objektivno odgovornega obratovalca spadajo tudi tista neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca, ki bi jih obratovalec moral pričakovati in bi jih lahko preprečil.
ZPIZ-2 člen 11, 396. ZPIZ-2G člen 121. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 247.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - sprememba prvostopne sodbe - zavrženje zahteve pred sodiščem prve stopnje
Toženi zavod je dolžan uporabljati tudi 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP, ki določa, da zahtevo s sklepom zavrže, če v isti stvari že teče postopek. Takšno procesno stanje je bilo podano v obravnavanem predsodnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067493
ZPP člen 154, 219a. OZ člen 243, 243/1, 625, 625/3, 634, 639, 639/3, 639/5.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odgovornost za stvarne napake - odstop od pogodbe - pojasnilna dolžnost - poslovna podlaga pogodbe - tipični interes - profesionalna skrbnost - jamčevanje za stvarne napake - alternativnost jamčevalnih zahtevkov - kondikcijski zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - odškodninski zahtevek - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - nesklepčnost trditev - predvidljivost škode - licenčnina - dokaz iz drugega postopka - pravica do izjave - uspeh stranke v postopku
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče pravdni stranki v tem postopku ponovno zaslišalo, vendar pa ju je zaslišalo le glede vprašanj, o katerih še nista bili zaslišani v postopku I Pg 7/2018. Navedeno postopanje sodišča prve stopnje je glede na določbo 219.a člena ZPP ustrezno, saj sta se stranki strinjali, da se uporabita zapisnika o zaslišanju pravdnih strank iz drugega postopka.
Podjemnikova pojasnilna obveznost v zvezi z naročnikovim naročilom obstaja, če je naročilo objektivno pomanjkljivo in če bi podjemnik to pomanjkljivost ugotovil, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo.
Ker se tipični interesi domnevajo, se šteje, da bi toženka morala vedeti, da namerava tožnica uporabiti opravljen posel za opisani običajni namen, če bi ravnala z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
Stroški odprave napak ne predstavljajo niti škode zaradi zaupanja niti refleksne škode, temveč gre za samostojni jamčevalni zahtevek v smislu tretjega odstavka 639. člena OZ (naročnikova odprava napak na račun izvajalca).
Naročnik lahko poleg zahtevka za odpravo napak kot primarnega jamčevalnega zahtevka na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake uveljavlja tudi naslednje jamčevalne zahtevke: (1) pravico, da napako odpravi sam (po drugem podjemniku) in da od prvega podjemnika zahteva povrnitev stroškov odprave te napake, (2) pravico do sorazmernega znižanja plačila, ali (3) pravico odstopiti od pogodbe, kar povzroči nastanek kondikcijske terjatve. Navedeni zahtevki so alternativne narave. To pomeni, da lahko naročnik med predpisanimi sankcijami izbira, nima pa jih pravice kumulirati, to je uveljavljati več sankcij.
Zahtevka za odpravo napak na izvajalčeve stroške ter zahtevka z odstopom od pogodbe in vrnitvijo podjemnine ni mogoče uveljavljati kumulativno.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. ZFPPIPP člen 34. OZ člen 655, 656. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - slabo finančno stanje dolžnika - grozeča insolventnost - dejavniki tveganja - vrednost materiala - bilanca stanja - nedovoljene pritožbene novote - nastanek neznatne škode
Izkazano dolžnikovo objektivno slabo finančno stanje in s tem objektivno slabe možnosti za uveljavitev terjatve še ne izkazujejo subjektivne nevarnosti, ki je glede na drugi odstavek 270. člena ZIZ pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
odškodnina - uporaba vozila - soprispevek - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - denarna renta
Ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah poteka škodnega dogodka je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je do tožnikovih poškodb prišlo ob premikanju in rabi traktorja kot prevoznega sredstva, ki je zanj povsem običajna, in da je do škode, ki jo je utrpel tožnik, zato prišlo ob uporabi tega vozila. V tem postopku ugotovljena dejstva so v odločilnih elementih povsem primerljiva dejanskemu stanju iz zadeve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 415/2011, ko je do nezgode prišlo ob vzvratni vožnji traktorja in trčenju v lestev, po katerih se je takrat vzpenjal oškodovanec. Okoliščina, ali je šlo za premikanje vozila na cesti oziroma prometni površini ali v prometu, na kar opozarja pritožba, je za to presojo ob zgoraj pojasnjeni judikaturi SEU in VSRS povsem irelevantna. Čeprav je traktor v konkretnem primeru res izvajal delovno operacijo (premikanje ob zlaganju hlodovine), to ne pomeni, da je deloval izključno kot delovni stroj. Ugotovljena dejstva namreč vodijo do zaključka, da je traktor ob škodnem dogodku opravljal prevozno funkcijo premikanja ob izvajanju delovne operacije zlaganja hlodovine, ki je za traktor povsem običajna. Toženkino pritožbeno zavzemanje za razlago, da je traktor v konkretnem primeru deloval izključno kot delovni stroj, ob ugotovljenih okoliščinah zato ne more biti uspešno.
CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - USTAVNO PRAVO
VSL00070208
URS člen 69. ZUreP-1 člen 106, 106/1, 106/6. ZUreP-2 člen 105, 105/5. ZUreP-3 člen 109, 109/8. OZ člen 169, 198, 336, 336/1, 347, 347/1, 361, 376, 1006. ZS člen 3, 3/2. ZOR člen 219, 277, 361. ZJC-B člen 19, 19/7.
razlastitev nepremičnine - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine zaradi razlastitve - nemožnost uporabe - odmena zaradi nemožnosti uporabe - uporaba tuje stvari v svojo korist - zakonske zamudne obresti - zastaranje - kdaj začne teči zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok - občasne terjatve - pravilo ne ultra alterum tantum
Časovni razkorak med dejansko in pravno razlastitvijo, ki po stališču sodne prakse predstavlja neločljivo celoto, je v konkretnem primeru nesorazmerno dolg (več kot 15 let). Pravna teorija opozarja, da gre za specifičen položaj, v katerem obrestni dolg narašča, zastaranje pa ne teče. Posledica tega je, da je znesek vtoževanih obresti glede na glavnico nesorazmerno visok.
Ne glede na to, da tožbeni zahtevek predstavlja nadomestilo prikrajšanja lastnika zaradi predčasnega (nezakonitega) odvzema posesti pred pravno razlastitvijo po 69. členu Ustave, je treba upoštevati, da je tožeča stranka zahtevek oblikovala kot obračun zakonskih zamudnih obresti, ki predstavljajo pavšalno nadomestilo za uporabo tujega denarja. Zato je (z vidika načela sorazmernosti) primerno upoštevati podobne primere, ki so v spornem obdobju (1995 - 2010) obravnavali oziroma omejevali tek zakonskih zamudnih obresti. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006 se po uveljavitvi OZ, tj. po 1. 1. 2002, upošteva pravilo, da zamudne obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, in to tudi za obligacijska razmerja, nastala pred uveljavitvijo OZ (pravilo ne ultra alterum tantum), (376. člen OZ).
izločitev dokazov - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - načelo proste presoje dokazov
Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da so v kazenskih postopkih predmet izločitve le dokazi in obvestila iz drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku, za katere je v zakonu določeno, da sodba nanje ne sme biti oprta. Kdaj sodba ne sme biti oprta na izvid in mnenje izvedenca, pa je opredeljeno v prvem odstavku 251. člena ZKP. Okoliščina, da je bilo izvedensko mnenje pridobljeno v nekem drugem kazenskem postopku in da obdolženec ni prejel mnenja oziroma odredbe, torej nikakor ni razlog za izločitev izvida in mnenja dr. C. C., za kar se zavzema obramba.
ZPP člen 339, 339/2-14, 351, 351/1, 354, 354/1, 366. ZNP-1 člen 42. DZ člen 141, 141/1, 163.
stiki pod nadzorom - začasna odredba - družinsko nasilje - pravni interes - zavrženje pritožbe - potek časa - izrek nasprotuje razlogom - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nasprotje med izrekom in razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Kljub takšnemu pravilnemu pristopu pa iz celote razlogov sklepa izhaja, da je upoštevajoč omejenost predlagateljevih starševskih kapacitet, s katerimi se je sodišče prve stopnje poglobljeno ukvarjalo (10. točka obrazložitve), zaradi varstva koristi otroka še vedno potrebno, da stiki med predlagateljem in mld. A. A. tečejo pod nadzorom CSD, ker predlagatelj še vedno potrebuje strokovno pomoč pri krepitvi starševskih veščin (11. točka obrazložitve). Da so glede na ugotovljeno dejansko stanje še vedno potrebni stiki pod nadzorom CSD, je sodišče prve stopnje dodatno zapisalo tudi v 20. točki obrazložitve. Takšni razlogi sklepa pa nasprotujejo vsebini II. točke izreka izpodbijanega sklepa, ki nadzora CSD (navzočnosti strokovne osebe) ob izvajanju stikov ne določa.
Sodišče prve stopnje je s tem zagrešilo procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, kar pritožbenemu sodišču nalaga razveljavitev izpodbijanega sklep v točkah od II. do XII. izreka in v tem obsegu vrnitev zadev v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).
Kljub načeloma jasni delitvi dela se kdaj primeri, da sodišče izvedencu poleg dejanskih naloži razčiščevati pravna vprašanja ali da izvedenec sam zaide s prvega na drugo področje, sodišče pa se tudi na te njegove zaključke opre. Gre za napako sojenja. Ta sicer lahko izzveni brez nadaljnjih posledic, če so izvedenčeva materialnopravna stališča jasna in pravilna. Vendar pa v tej zadevi ni bilo tako. Sodišče je vzelo za svojo izvedenkino tezo, da je delno plačilo v obdobju veljavnosti superrabata toženko upravičevalo do velikosti tega plačila sorazmernega superrabata (glede neplačanega preostanka pa tožnico do nekakšnega pribitka). Toda ta teza nima opore v Dogovoru. V njem je bil s stališča obligacijskega prava določen sistem pogojev: če naroči dovolj opreme in naročeno v celoti plača dovolj hitro, toženki pripada dodaten popust, sicer pa ne. V Dogovoru po presoji pritožbenega sodišča tudi ni nikakršne pravne praznine glede tega, kakšne posledice naj ima (in ali naj sploh ima kakšne) za upravičenost do popustov delno plačilo, tj. plačilo, ki ni zadostno, da bi glede na čas izvedbe pokrilo celotno ceno s popustom.
Ali v okoliščinah te zadeve pogodbena klavzula FIFO ("first-in-first-out"), da se najprej plačuje najstarejši zapadli račun, pomeni dogovor o vračunavanju izpolnitve v smislu prvega odstavka 287. člena OZ?
vstop novega upnika v izvršbo - javna listina - prenos terjatve - pripojitev družbe
S pripojitvijo, skladno s šestim odstavkom 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), je na prevzemno družbo prešlo vso premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe, zato prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.
Za odškodninsko odgovornost prvega toženca določbe OZ ne zahtevajo namena tožnicama povročiti škode oziroma krivde v obliki direktnega naklepa, kot to zmotno zatrjujeta toženca v pritožbi, pač za to zadostuje zavedanje prvega toženca, da izvaja posest tujih nepremičnin in seka les za svoj račun, čeprav za to nima nobenega pravnega naslova. Vsa ta dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo in se prilegajo pojmu povzročitve škode z eventualnim naklepom, ki v okoliščinah konkretnega primera zadostuje za sklep, da je prvi toženec škodo povzročil namenoma v smislu določbe 135. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je solidarno odgovornost drugega toženca za škodo, ki jo je povzročil prvi toženec, ob ugotovoljenem dejanskem stanju pravilno naslonilo na določbo drugega odstavka 186. člena OZ in ne na prvi odstavek tega člena, ki za vzpostavitev solidarne odškodninske odgovornosti več oseb res zahteva njihov skupni namen povzročiti škodo. Pritožbeno razpravljanje o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje za solidarno odškodninsko odgovornost drugega toženca ugotoviti, da sta imela s prvim tožencem skupni namen tožnicama povzročiti škodo, očitno temelji na napačnem materialnopravnem stališču pritožbe o pravnem temelju, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje utemeljilo solidarno odgovornost drugega toženca. Do vzpostavitve njegove solidarne odškodninske odgovornosti po drugem odstavku 186. člena OZ namreč vodi že dejanska ugotovitev, da je drugi toženec bodisi s storitvijo ali opustitvijo pomagal, da se odgovorna oseba (prvi toženec) ne bi odkrila, in ne ugotovitev, da sta imela skupni namen tožnicama povzročiti škodo.
Nerelevantno je, ali je tožeča stranka že pred začetkom postopka ali med postopkom prisilne poravnave vedela oz. bi lahko vedela, da bo prodaja določenega premoženja tožene stranke lahko realizirana po višjih vrednostih.
V skladu z načelom enakega obravnavanja upnikov, ki terja enako obravnavanje upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, je treba pri ugotavljanju plačilne sposobnosti dolžnika za poplačilo vseh navadnih terjatev s pripadajočimi obrestmi v smislu prvega odstavka 219. člena ZFPPIPP upoštevati dolžnikovo (prednostno) obveznost plačila vseh zavarovanih terjatev s pripadajočimi obrestmi v višini, kot bi tekle, če ne bi bila nad dolžnikom potrjena prisilna poravnava. Enako velja tudi za v osnovni kapital dolžnika konvertirane terjatve upnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00067644
ZPP člen 270, 270/1, 270/3. Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča v zakonskih sporih - ugovarjanje pristojnosti slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - ukrepi za varstvo koristi otroka - Haaška konvencija - otrokovo običajno prebivališče - Srbija - okoliščine konkretnega primera - dokazna presoja - sklep o plačilu predujma - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba
Haaška konvencija z dne 19. 10. 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok, katere podpisnici sta Slovenija in Srbija, določa, da so za sprejem ukrepov za varstvo koristi otrok pristojni sodni oz. upravni organi države pogodbenice, v kateri ima otrok običajno prebivališče. Običajno prebivališče je kraj, ki pomeni integracijo otroka v družinsko in družbeno okolje.
Zoper sklep, s katerim je sodišče upnico obvezalo na dopolnitev predujma za sodnega tolmača,, ni pritožbe, ke gre za sklep procesnega vodstva.
Pri ugotavljanju običajnega prebivališča se upošteva dolžina, razmere in razlogi za bivanje v državi in je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo obdobje bivanja mld. A. v Sloveniji in obdobje bivanja v Srbiji.
ZPP člen 128, 128/5, 155, 155/1, 271, 318. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43. Odvetniška tarifa (2015) člen 6.
odločitev o stroških pravdnega postopka - obrazložitev odločitve o stroških postopka - potrebni stroški postopka - zamudna sodba - rok za izdajo
Skladno z ustaljeno sodno prakso odločitev o stroških postopka, kjer je zahtevi stranke za povrnitev stroškov delno ugodeno, delno pa je njena zahteva zavrnjena, vsebuje le ugodilni del, ne pa tudi zavrnilnega.
Sodišče prve stopnje se sicer izrecno ni opredelilo do priglašenih 50 točk za prejem sodne odločbe, 50 točk za končno poročilo ter pridobitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, vendar se odločitev kljub temu lahko preizkusi, pri čemer pa za obrazložitev stroškovnih odločitev veljajo nekoliko nižji standardi. Zadostuje, da je jasno razvidno kateri stroški so bili priznani, saj to zadošča za preizkus pravilnosti odločitve.
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožnici vročilo odgovor na tožbo toženca, šele kasneje pa izdalo zamudno sodbo, ni kršilo določb postopka, saj ZPP ne določa, da mora sodišče najprej izdati zamudno sodbo in neobrazložen odgovor na tožbo šele po tem ali pa skupaj z zamudno sodbo vročiti tožeči stranki.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 14/3-1, 14/4-2, 17, 17/2, 232, 239, 239/5, 242, 242/1. ZPRS-1 člen 2, 2/1-8.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - obstoj insolventnosti - zakonska domneva - trajnejša nelikvidnost - dolgoročna plačilna nesposobnost - neizpodbojna domneva - identifikacijski podatki dolžnika
Sodišče prve stopnje je ugotovitev o obstoju insolventnosti dolžnice vezalo na obstoj več zakonskih domnev o njeni trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih). Višje sodišče ugotavlja, da dolžnica dejstev, za katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o insolventnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, ni prerekala ne v postopku pred sodiščem prve stopnje, kot jih tudi ne prereka v pritožbi. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica insolventna.
Prvi odstavek 242. člena ZFPPIPP določa, da mora izrek sklepa, s katerim sodišče odloči, da se začne stečajni postopek, med drugim vsebovati identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku. Kateri so ti podatki, določa 17. člen ZFPPIPP. Namen 17. člena ZFPPIPP je v tem, da je dolžnik, nad katerim je sodišče začelo stečajni postopek, jasno in nezamenljivo določen. Da je dolžnica tako označena v izpodbijanemu sklepu in je zato jasno, zoper katero osebo je bil začet postopek osebnega stečaja, pa pritožbeno ni sporno.
Zgolj ugibanja zagovornika (t.i. fishing expedition), da obstaja možnost, da je bil kateri od navedenih (brat ali stric) z mladoletnikom na X. za utemeljenost predlaganega dokaza ne zadostuje.
Zagovornik s popolnoma enakimi argumenti ponavlja svoje dokazne predloge, s tem pa izpodkopava načelo hitrega postopka iz 461. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070219
OZ člen 299, 329, 356, 365, 369, 369/1, 369/3, 378. ZD člen 28, 41. URS člen 158. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 155, 313, 339, 339/2, 339/2-14.
vrnitev v zapuščino - nujni dedni delež - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - načelo realne subrogacije - vrnitev denarja v zapuščino - solastniški delež na nepremičnini - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pravica tretjega na predmetu izvršbe - ugovor tretjega - nemožnost izpolnitve - zastaranje zahtevka - zastaralni rok - pretrganje zastaranja - stroškovna odločitev - presoja uspeha v pravdnem postopku - primarni in podredni tožbeni zahtevek - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - sorazmerno majhen uspeh
Pravnomočne odločitve sodišča o dolžnosti toženca vrniti v zapuščino določen solastninski delež nepremičnine ni mogoče udejaniti. V takem primeru je skladno s sodno prakso treba upoštevati načelo realne subrogacije. Namesto solastniškega deleža nepremičnine mora toženec v zapuščino vrniti denarni znesek, ki ustreza procentualni vrednosti nepremičnine.
Uspeh toženca, ki glede podrednega tožbenega zahtevka znaša približno 30 %, ni majhen in stroški postopka bi bili ob nižji vrednosti spora manjši. Poleg tega je toženec v celoti uspel glede primarnega tožbenega zahtevka. Zato pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške prvostopenjskega postopka.