plačilo stroškov upravnika - pritožba v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - nesklepčen tožbeni zahtevek - očitek protispisnosti - trditveno breme stranke
Upravnik, ki zahteva povrnitev stroškov od etažnega lastnika, mora pojasniti, na kakšen način je prišel do izračuna zneska, ki je odpadel na etažnega lastnika po posamezni postavki. Navesti mora tudi višino stroškov, ki jih je plačal tretji osebi, iz česar je mogoče izračunati delež, ki odpade na etažnega lastnika. S sklicevanjem na razdelilnike kot na del tožbenih navedb, v primeru ugovora etažnega lastnika, da izračuna ni mogoče preveriti, ni dovolj. Zlasti, če so razdelilniki v neskladju s siceršnjo trditveno podlago v tožbi, tako glede posameznih postavk - zneskov, kot ključev delitve za posamezne postavke, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru. Tako neskladje onemogoča preizkus pravilnosti izračuna stroškov ne le po posameznih postavkah, pač pa posledično tudi vtoževanega zneska v celoti. To pa pomeni, da ni mogoče odločati niti o delni utemeljenosti zahtevka.
Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnica vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor. Ta ji je bil nesporno vročen. V pritožbi tudi ne pove kdaj naj bi vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor in na kakšen način (s pisno vlogo ali elektronsko).
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka ni dala povoda za tožbo, saj je bila s svojo obveznostjo seznanjena šele po prejemu tožbe in jo je nato takoj poravnala. Zato je skladno s 157. členom ZPP pravilno odločilo, da ji je tožnica dolžna povrniti stroške postopka.
pripor - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po razglasitvi sodbe
Pritožba z izpodbijanjem dokazne ocene, sprejete po sodišču prve stopnje v še nepravnomočni sodbi z dne 19. 6. 2023 ter posledičnem očitanju zmotno ugotovljenega dejanskega stanja glede izpolnjenosti objektivnih in subjektivnih znakov obtožencu očitanega poskusa kaznivega dejanja, v predmetnem pritožbenem preizkusu ne more biti uspešna, saj je pravilnost in zakonitost sodbe z dne 19. 6. 2023 lahko le predmet pritožbenega preizkusa te sodbe.
OZ člen 285, 285/1, 642, 642, 642/3, 649, 649/1. GZ člen 64, 64/2.
gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - gradnja stanovanjske hiše z garažo - popis del - zemeljski izkop - projektna dokumentacija - dokazi in dokazovanje - gradbena knjiga - opravljena gradbena dela - plačilo za izvedeno delo - predračun - sklenitev gradbene pogodbe - pogajanja - odstop od pogodbe - predaja del
Neobstoj gradbenega dnevnika ne pomeni, da naročniku izvedenih del ni treba plačati. Nasprotno, če je dokazano, da so bila izvedena, jih mora plačati.
Dejstvo, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil dobavnic o vgrajenem tamponskem pesku (kot je pojasnil, jih ni mogel predložiti, ker z njimi več ne razpolaga), ne omogoča presoje (za katero se zavzema pritožnik), da vtoževanih del ni opravil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00068848
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 14.
škodni dogodek - premoženjska in nepremoženjska škoda - predlog za kazenski pregon - prepir - bivša zakonca - nasilje v družini - dokaz s sodnim izvedencem - kršitev javnega reda in miru - dokazna ocena - telesna poškodba - prepričanje kot dokazni standard - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - sodba presenečenja - zavrnilna sodba - vezanost pravdnega sodišča na kazensko sodbo
V kazenskem postopku je bila zoper toženca izdana zavrnilna sodba, kar pomeni, da vezanosti pravdnega sodišča v smislu 14. člena ZPP ni bilo.
Pravilno je materialnopravno izhodišče, da bi morala tožnica trditev o pravno pomembnem dejstvu (da se je škodni dogodek zgodil na zatrjevani način) dokazati s stopnjo prepričanja, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo znižanja tega dokaznega standarda.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1(1), 14/3-2, 231, 231/3, 234, 234/4, 235, 235/4, 242, 242/2. ZUstS člen 58.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost dolžnika - nedovoljeni pritožbeni razlogi - predlog za prekinitev postopka
Glede na določili četrtega odstavka 235. člena in četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP družbenik dolžnika ne more izpodbijati obstoja upnikove terjatve, izpodbija lahko le domnevno insolventnost.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 18, 18/2, 83, 219a.
izločitev nedovoljenih dokazov - verodostojnost priče - namen izločitve - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Obrambna zatrjevanja, da zmožnost le osnovnega komuniciranja ilegalnih migrantov s policisti, kateri naj bi se poleg tega znašli v podrejenem položaju napram policistom, ob tem, da naj ne bi bili poučeni, da imajo možnost svobodno pričati, terja oceno, da njihove izjave po vsebini niso odraz dejanskega stanja, predstavljajo izključno samo tisto, kar nenazadnje navaja pritožnica sama; namreč način izpodbijanja dokazne vrednosti izjav, katere naj bi ilegalni migranti dali policistom, kar pa ne more biti predmet instituta izločitve dokazov v skladu z določbo drugega odstavka člena 18 in določbo člena 83 ZKP. Enako stališče sodišče druge stopnje zavzema tudi glede pritožničinega opozorila, da naj bi dva od ilegalnih migrantov podajala izjavo ob isti uri; tudi navedeno izkazuje, da zagovornica preko pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov napada verodostojnost izjav, zabeleženih v uradnih zaznamkih o informativnih izjavah ilegalnih migrantov z dne 3. 10. 2014, s tem pa skuša izpodbiti dokazni standard, potreben za izdajo odredbe o preiskavi mobilnega telefonskega aparata, najdenega v osebnem avtomobilu Saab.
Institut izločitve dokazov ni namenjen presoji verodostojnosti podatkov, na katerih temelji odredba o preiskavi na podlagi člena 219a ZKP, pač pa presoji, ali so bili določeni dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma s kršitvijo določb ZKP oziroma na podlagi takih nedovoljenih dokazov, česar pa pritožnica tudi v navedenem delu določno ne zatrjuje.
Pritožnica bi sicer, glede na odredbe za vabljenje prič v preiskavi, utegnila imeti prav v zvezi s pravico obtoženca do zaslišanja obremenilnih prič; vendar, kot je bilo v tej odločbi že razloženo, s strani obrambe zatrjevani način kršitve te procesne pravice obtoženca v preiskavi ni v vzročni zvezi z zakonitostjo načina pridobitve izpovedb prič s strani preiskovalnega sodnika.
vrnitev v prejšnje stanje - direktor - zakoniti zastopniki - bolniški stalež - upravičen vzrok za zamudo - notranja organizacija dela pri pravni osebi
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi moral imeti dolžnik, ki je pravna oseba, organizirano poslovanje na ta način, da bi lahko učinkovito zavaroval svoje interese in koristi, da bi pravilno reagiral na prejete sodne pošiljke, tudi v primeru odsotnosti edinega zakonitega zastopnika, da ima številne sodobne možnosti komunikacije in da zamuda pri vložitvi ugovora ni posledica zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika, ampak pomanjkanje notranje organizacije. V obdobju pol leta pred vročitvijo sklepa o izvršbi je imel zakoniti zastopnik dolžnika zadosti časa, da ob nespremenjenem zdravstvenem stanju, ki ni takšno, da ne bi bil sposoben podpisovati listin in razumeti pomena vročitve sklepa o izvršbi, organizira poslovanje, da ne bi prišlo do zamude pri vlaganju ugovora. Ker ni tega storil, ni ravnal zadosti skrbno.
Za pogodbo o poravnavi veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega (prvi odstavek 1054. člena OZ). To pomeni, da bi tožeča stranka sklenjeno izvensodno poravnavo lahko izpodbijala le s tožbo iz enakih razlogov in po pravilih, ki veljajo za dvostranske pogodbe v določbah 100. do 130. člena OZ. Vendar tožeča stranka na prvi stopnji takega izpodbijanja poravnave ni zatrjevala niti dokazovala. V pritožbi prvič govori o preklicu poravnave, ki naj bi ga odvetnik podal toženi stranki 10. 1. 2020. Tudi v tem delu gre za prepozne in neupavičene pritožbene novote, saj ne navede, zakaj se na preklic poravnave ne bi mogel sklicevati že prej. Njegovo naziranje, da je mogoče sklenjeno poravnavo preklicati z enostransko izjavo, pa je tudi pravno zmotno. Z enostranskim preklicem poravnave namreč pogodbe o poravnavi ni mogoče preklicati.
Sodišče je ugotovilo, da se je z dogovorjeno višino pritožnik ob sklepanju pogodbe o poravnavi strinjal in da je kasneje svoje stališče spremenil. Ker ni vložil tožbenega zahtevka, s katerim bi izpodbijal sklenjeno poravnavo, ga izjava o poravnavi veže in mu preprečuje, da bi lahko uveljavljal odškodninski zahtevek iz obravnavanega škodnega dogodka.
Pogodbeno razmerje tožnika s prvo toženko je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila tretja toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to, kot že navedeno, ne vpliva na tožnikov položaj delavca prve toženke za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila tretja toženka tožnikov dejanski delodajalec.
Tretja toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri tožnikovih pravicah iz delovnega razmerja že v času, ko je bil tožnik delavec prve toženke, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost tudi ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka iz delovnega razmerja, kot ga je tožnik postavil v tem sporu. Le na tak način bo položaj tožnika, v katerem se je znašel zaradi zlorabe, saniran.
pristojnost za odločanje o zadržanju v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve po sklepu sodišča - diagnoza bolezni - duševna bolezen - odklanjanje zdravljenja (terapije) - izvedensko mnenje - obstoj milejšega ukrepa
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi bilo želeni cilj mogoče doseči z milejšimi ukrepi. V sklepu je ugotovljeno, da je zaradi spremenjene narave bolezni nujno potrebna sprememba terapije in njeno redno jemanje, udeleženka pa je v pogovoru s sodnico povedala, da bi zdravila jemala po svoji volji in da drugih zdravil ne rabi.
ZST-1 člen 10, 10/1. Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (2003) člen 3, 3/1-1.
taksna oprostitev na podlagi zakona - proračunski uporabnik - posredni proračunski uporabnik - kumulativnost pogojev - gospodarska družba
V skladu s 1. točko prvega odstavka 3. člena Pravilnika o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov so posredni proračunski uporabniki le pravne osebe, ki so organizirane v pravno organizacijski obliki javnega zavoda, javne agencije ali javnega sklada. To pomeni, da se med posredne proračunske uporabnike v lasti države ne uvrščajo gospodarske družbe. Ker je toženka organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe, ni posredna proračunska uporabnica. Glede na navedeno toženka ne izpolnjuje pogojev po 10. členu ZST-1 in tako ni oproščena plačila sodne takse na podlagi zakona.
stroški delnega umika predloga za izvršbo - delno plačilo - potrebnost izvršilnih stroškov
Glede pritožbenih navedb, da je pričakovati, da bi sodišče prve stopnje ob vsakem delnem plačilu stranke obvestilo o tem, koliko še znaša dolžnikov dolg, in je zaradi izostanka takšnega obvestila upničin poziv v utesnitvenem predlogu upravičen, pa sodišče druge stopnje odgovarja, da more sodišče okviru določbe 3. člena ZIZ preprečiti, da se izvršba opravi v večjem obsegu, kot je treba za poplačilo terjatve, in skrbeti, da upnik z izvršbo ni poplačan več, kot mu gre po izvršilnem naslovu, ni pa dolžno ob vsakem delnem plačilu stranke obveščati koliko še znaša dolžnikov dolg.
ZIZ člen 17, 17/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZFPPIPP člen 64, 396, 396/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - ugovorni razlog - ugovorni razlog prenehanja terjatve - prekluzija glede navajanja dejstev - izvajanje dokazov - neizvedba dokaza - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga
Dolžnik mora v ugovoru konkretno navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. člena ZIZ, med drugim tudi iz razloga iz 8. točke, da je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Za navedeni ugovorni razlog velja prekluzija ugovornih navedb, kar pomeni, da dolžnik določenega pravno pomembna dejstva (npr. plačila terjatve) od določene faze postopka naprej ne more več uspešno uveljavljati (npr. od trenutka, ko bi to lahko in moral uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov).
stroški nepravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - plačilo stroškov izvedenca - stroški za delo sodnega izvedenca - obstoj premoženja - prodaja zemljišča - postavitev skrbnika - Center za socialno delo (CSD)
Ugotovljeno je bilo, da ima nasprotna udeleženka premoženje in redne mesečne dohodke, zato mora nositi stroške za delo sodne izvedenke psihiatrične stroke.
OZ člen 15, 18, 131, 169, 239, 243, 243/1, 243/2, 246. ZPP člen 154, 154/2. Odlok o urejanju javnih parkirišč (2011) člen 6.
poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi kršitve pogodbe (pogodbena škoda) - pogodba o parkiranju - kdaj je pogodba sklenjena - pravica do povračila škode pri kršitvi pogodbene obveznosti - obseg odškodnine - popolna odškodnina - parkirnina - popravilo poškodovane stvari - stroškovna odločitev - uspeh pravdnih strank - delni uspeh v pravdi
Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno podlago svoje odločitve napačno upoštevalo določbo 131. člena OZ, ki določa obveznost posameznika, ki drugemu povzroči škodo, slednjo povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Gre za zakonsko pravico oškodovanca zahtevati povrnitev povzročene škode, kadar z njim ni v nikakršnem poslovnem oziroma pogodbenem razmerju (neposlovna odškodnina obveznost). V obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
Toženec je z dvigom parkirnega listka jasno izrazil svojo voljo za sklenitev pogodbe s tožečo stranko za parkiranje na omenjenem parkirišču in se tudi seznanil s pogojem za izstop s parkirišča, ki je v plačilu parkirnine in registraciji (odčitku) parkirnega listka na izstopnem sistemu. Toženec je kršil pogodbo s tožečo stranko kot upravljalcem parkirišča, ko se je pred izstopom postavil tik za vozilo pred njim in skupaj z njim v času dvignjene zapornice zapeljal s parkirišča, ker ni odčital parkirnega listka na izstopnem sistemu in ker ni plačal parkirnine.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega sodišča - napačna uporaba materialnega prava - neupošteven obnovitveni razlog - zavrženje predloga za obnovo postopka
Sodna odločba v podobni zadevi ni dejstvo oziroma dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče uspešno predlagati obnovo postopka.
Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo, ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo, ker ZIZ, ki ureja umik in omejitev predloga za izvršbo, za takšne vloge ne zahteva obrazložitve, saj zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga, ker je terjatev (delno) plačana. S spremembo in dopolnitvijo OT je bila na novo dodana v tarifni številki 31 točka 9, ki predpisuje vrednost odvetniških storitev v višini 50 točk za druge vloge v izvršilnem postopku, kamor je po presoji sodišča druge stopnje potrebno šteti tudi potrebne upnikove umike izvršilnega predloga.