Natančnejši pogoji za spremembo lastništva psa pa so določeni v Pravilniku o označevanju in registraciji hišnih živali (v nadaljevanju: Pravilnik), konkretno v drugem odstavku 10. člena Pravilnika, iz katerega izhaja, da veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi na podlagi (-) računa, če je iz njega razvidna sprememba lastništva in identifikacija psa, (-) kupoprodajne pogodbe, (-) ustreznega dokumenta o oddaji psa v zavetišče ali dokumenta o prevzemu iz zavetišča ali (-) pisne izjave lastnika o spremembi lastništva psa na obrazcu, ki je kot priloga 3 sestavni del tega pravilnika.
Zgoraj povzeti pogoji iz drugega odstavka 10. člena Pravilnika natančnejše določajo listine, na podlagi katerih se vpišejo podatki, ki jih zahteva pri spremembi lastništva psa peti odstavek 6. člena ZZZiv. Ker je glede na povzeto dikcijo Pravilnika spremembo lastništva mogoče opraviti na podlagi kateregakoli od dokumentov, navedenih v drugem odstavku 10. člena, pritožba utemeljeno opozarja, da opis izvršitvenega dejanja, v katerem se storilcema očita oprava spremembe lastništva konkretnega psa dne 27. 1. 2020 v CRPsi brez kateregakoli od dokumentov, na podlagi katerih lahko veterinarska organizacija spremeni lastništvo psa v CRPsi, opredeljuje očitano ravnanje kot historičen in dokazljiv dogodek, ki je v zadostni meri konkretiziran, omogoča pravno vrednotenje ter storilcema (ki sta strokovnjaka na področju veterine in ki morata v okviru zahtevane skrbnosti pri opravljanju svoje dejavnosti poznati pravne predpise, ki se na njuno dejavnost nanašajo) omogoča uresničitev pravice do obrambe.
hitri postopek o prekršku - pravica do izjave v postopku pred izdajo sodbe - domneva odgovornosti lastnika vozila - merilniki hitrosti v cestnem prometu
Določba 57. člena v prvem oziroma tretjem odstavku ob vročitvi PN storilcu predvideva le dolžnost prekrškovnega organa, da storilcu ob vročitvi PN predstavi storjeni prekršek in dokaze zanj oziroma mu hkrati s PN vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška, če ta ni naveden že v PN. Le v kolikor bi PN bil izdan na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi (torej ne z uporabo tehničnih sredstev), bi moral prekrškovni organ storilcu skladno z določbo drugega odstavka 57. člena ZP-1 pred njegovo izdajo in vročitvijo omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00067487
DZ člen 197. ZPP člen 337, 337/1. ZOdv člen 17, 17/5. ZNP-1 člen 55, 55/2, 101.
sprememba preživnine - zahtevek za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - pridobitne zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - iskanje zaposlitve - rast cen - pritožbene novote - odločitev o stroških postopka - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči - priglašeni stroški - odločanje o stroških po prostem preudarku
Materina nezaposlenost, študij in celotna skrb za otroke krnijo njene pridobitne zmožnosti ter ob bistveno boljšem pridobitnem izhodišču očeta utemeljujejo pravilnost odločitve, da se očetov predlog za znižanje preživnine za otroke zavrne.
vožnja pod vplivom alkohola - preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitev prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068040
KZ-1 člen 65, 65/3, 65/3-1, 66, 191, 191/1.. ZKP člen 18, 18/2, 236, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna presoja - privilegirana priča - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - individualizacija kazenske sankcije
V delu izpovedi, ki jo problematizira zagovornik, in sicer glede okoliščin, ki jih je oškodovani B. B. izvedel od žene, prav tako oškodovane C. C., pritožbeno sodišče ne prepozna zatrjevane procesne ovire, s katero skuša prepričati zagovornik. Ključno je namreč zgolj, da je oškodovani B. B. zares izpovedal po lastni volji, želji in brez kakršnihkoli pritiskov s strani države. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da obdolženčev oče povsem "navadna" priča in v prostem izpovedovanju ni obremenjen s postopkovnimi pravili prenosa informacij oziroma vsebine izjav, danih s strani privilegiranih oseb, ki zavezujejo policiste ali določene uradne osebe, ki so vodile postopek zoper obdolženega.
ZJRM člen 6, 6/1. ZZasV člen 45, 45/1, 89, 89/2, 89/2-3.
nasilno in drzno vedenje - občutek ogroženosti - konkretizacija prekrška - subjektivni zakonski znak - zakonitost odredbe - ravnanje varnostnika
Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega ravnanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Šele na ta način je storilcu omogočena učinkovita obramba.
V obravnavanem primeru se storilcu očita le, da ni upošteval odredbe varnostnika, ker se je uprl njegovi fizični sili in odšel iz trgovine. Ker je glede na pravno podlago (taksativnih) odredb varnostnika osem in ker iz PN oziroma opisa dejanja prekrškovnega organa ne izhaja, katere odredbe varnostnika storilec, ki je tudi sam klical policijo in počakal na parkirišču trgovine Hofer, ni spoštoval (ali ugotavljanje istovetnosti ali preprečitev izstopa iz varovanega območja ali zadržanje osebe...), povzet opis izvršitvenega ravnanja prekrška po 3. točki drugega odstavka 89. člena ZZasV-1 tako ne vsebuje tudi navedbe konkretnih okoliščin, ki bi ravnanje opredeljevale kot historičen in dokazljiv dogodek, temveč zajema le abstraktno pravno normo, kar pa ne zadosti zahtevi po ustrezni konkretizaciji izreka, ki bi storilcu omogočala učinkovito obrambo.
pripor - dejansko izvajanje pripora - podaljšanje pripora med preiskavo - predlog za podaljšanje pripora
Res je, da je preiskovalni sodnik v dopisu zunajobravnanemu senatu vlogo naslovil kot uskladitev datuma pripora, vendar pa iz vsebine izhaja, da se je pri tem skliceval na predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora in na odločitev Vrhovnega sodišča RS. Sodišče prve stopnje je zato odločalo o predlogu državnega tožilca in ne o predlogu preiskovalnega sodnika, kot se to zmotno navaja v pritožbi.
Za obstoj kaznivega dejanja po prvem odstavku 158. člena KZ-1 ni potreben namen storilca, da drugega razžali, drugače pa je, kadar je razžalitev izvršena v pogojih iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1.
Razlogi izpodbijane sodbe nihajo med več razlogi za izrek oprostilne sodbe, ki se med seboj izključujejo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - skrbniško poročilo - sodelovanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odločilna razlika med skrbnikoma, njuna (ne)zmožnost sodelovati s predlagateljem. Utemeljeno je torej sledilo predlogu centra za socialno delo in upoštevalo, da skrbnica vanj nima zaupanja. Skrbnik mora pri opravljanju nekaterih svojih nalog sodelovati s centrom za socialno delo. Upoštevaje skrbničine očitke in obtožbe o delu centra ter njegove pomisleke o nadaljnjem sodelovanju s skrbnico, je odločitev sodišča prve stopnje, da pri imenovanju sledi izbiri predlagatelja, ki je nosilec javnih pooblastil in strokovno usposobljen za tovrstna vprašanja, pravilna. Iz skrbničinih navedb v tem postopku je razvidno, da v delo predlagatelja ne zaupa in da so v njunem odnosu očitna trenja, zato tudi pritožbeno sodišče dvomi o možnostih za njuno uspešno in učinkovito sodelovanje. Zagotovo pa je v korist varovanca, da njegov skrbnik lahko sodeluje s predlagateljem.
Če prejemnik nepovratna sredstva uporablja nenamensko, gre za kršitev pogodbe, ki onemogoča dosego namena, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Sankcija za to kršitev je bila s pogodbo vnaprej predvidena; gre za odstop od pogodbe s posledičnim vrnitvenim zahtevkom.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 187, 371, 371/1-11. ZODPol člen 19.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hramba z namenom prodaje - obarvani naklep - količina droge - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL)
Storilcu, ki hrani prepovedano drogo, je treba dokazati obarvani naklep, da namerava prepovedano drogo, ki jo hrani, prodati naprej ali jo na neki način dati v promet. Če hranitelj prepovedane droge tega nima v naklepu, potem kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki ni podano.
Ob opravljeni hišni preiskavi pri obtožencu, razen zasežene droge, ni bilo najdenih nobenih drugih predmetov, ki običajno nakazujejo na namen prodaje ali dajanja v promet (npr. zasežene tehtnice, embalaža za pakiranje, seznami odjemalcev, zasežena gotovina, ipd.), zato bi moralo sodišče ob izostanku drugih dokazov ter zatrjevanju obrambe, da je bil zelo majhen delež zasežene konoplje uporaben, še bolj skrbno preveriti in nato tudi obrazložiti ali zgolj zasežena količina omogoča sklepanje na ravni gotovosti, da je obtoženi konopljo hranil z namenom nadaljnje prodaje ali dajanja v promet.
OZ člen 101, 110, 117, 619, 637, 639, 639/3, 639/4. ZPP člen 279c, 279č, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 442, 458, 458/1, 495, 495/1.
tožba in nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi - gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog - pripravljalni narok - neizvedba naroka - program vodenja postopka - pravica do izjave v postopku - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - podjemna pogodba (pogodba o delu) - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - jamčevanje za stvarne napake - delna neizpolnitev - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravica sočasne izpolnitve - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti - neznatna napaka - pravica zahtevati odpravo napak - nemožnost izpolnitve za katero stranka odgovarja
Sodišče prve stopnje je izvedlo le narok za glavno obravnavo, ni pa izvedlo pripravljalnega naroka. S tem je kršilo določbe 279.c in 279.č člena ZPP v povezavi z 442. členom ZPP. Vendar pa je bila s tem storjena le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa v sporu majhne vrednosti ne predstavlja dovoljenega pritožbenega razloga (prvi odstavek 458. člena ZPP). V zvezi s tem pritožbeno sodišče dodaja, da pritožnica ne navaja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da ji je bila z neizvedbo pripravljalnega naroka in neizdelavo programa vodenja postopka kršena pravica do izjave (ne uveljavlja kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Tudi sicer je pritožnica navedeno grajo (na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti) podala šele v pritožbi, kar je glede na 286.b člen ZPP prepozno.
Poleg tega pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
V primeru, ko sodišče navede več razlogov za zavrnitev določenega ugovora, morebitna nepravilnost (v materialnopravnem ali procesnem smislu) le enega od njih ne povzroči nepravilnosti odločitve.
Sodna praksa in teorija sta že zavzeli stališče, da lahko odškodninsko odgovarjata oba, tako dejanski, kot tudi formalni delodajalec.
Sodišče prve stopnje sicer ni vezano na materialnopravna stališča, ki jih je zavzelo pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu, vendar mora z ugotovitvijo vseh tistih dejstev, ki so po materialnopravnem stališču pritožbenega sodišča pravno odločilna, ustvariti podlago za spremembo sodbe na drugi stopnji.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067054
ZSKZDČEU-1 člen 2, 2/3, 131, 131-1, 132, 139, 140, 145. KZ-1 člen 88, 88/1. ZIKS-1 člen 105. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5, 6. Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (2008) člen 17.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - očitna pisna pomota sodišča - uporaba slovenskega jezika v postopku
Rok 30 dni iz prvega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1 je instrukcijski rok. Čeprav je sodišče prve stopnje odločalo dlje kot bi bilo želeti, je bilo tudi po preteku 30 dni upravičeno in dolžno odločiti o zaprosilu, s tem pa se položaj obsojenca, ki prestaja zaporno kazen v Avstriji in ki s prestajanjem zaporne kazni v Republiki Sloveniji niti ne soglaša, ni poslabšal.
Za obsojenca je ureditev pogojnega odpusta v Republiki Sloveniji celo ugodnejša kot v Republiki Avstriji, ker mu ob določenih pogojih izjemoma omogoča pogojni odpust že po tretjini prestane kazni.
DZ člen 141, 172.. ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 42.. ZPP člen 8, 286, 286/4, 337, 337/1.
predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - navajanje novih dejstev in dokazov v postopku iz razmerij med starši in otroki - časovne meje pravnomočnosti
Slednje pomeni, da lahko udeleženci nepravdnega postopka v pritožbenem postopku navajajo tista dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave, vse ostale okoliščine, kot je že navedlo sodišče druge stopnje, pa predstavljajo podlago za spremembo pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje v novem postopku.
Glede poletnih počitnic se nasprotna udeleženka zavzema, da se v trajanje stika vključi tudi stik, ki je določen s sodno odločbo med starima staršema po očetovi strani in ml. otrokoma. V poletnih počitnicah vsak od staršev preživi z otrokoma 2 x 10 dni, slednje pa ne vpliva na dejstvo, da bosta ml. otroka s starima staršema predlagatelja preživela še dodatnih 5 dni v času poletnih počitnic, saj v same stike staršev ne posega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067159
DZ člen 248, 248/1. ZZZDR člen 191. ZKZ člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 20, 20/1, 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/1. OZ člen 25, 25/1.
prodaja kmetijskega zemljišča - predkupni upravičenec - prodaja gozda - sklenitev prodajne pogodbe za kmetijska zemljišča brez udeležbe predkupnega upravičenca - soglasje upravne enote - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - sklicevanje na sodno prakso
Ali je nastal pravni posel med toženko in zakoncema A., za odločitev v tej zadevi ni pomembno. Pomembno ni niti dejstvo, da tega posla upravni organ (UE) ni odobril, enako velja za okoliščino, ali sta bila zakonca A. predkupna upravičenca po ZKZ in ZG in ali sta sprejela ponudbo toženke. Tako tudi ni pomembno, ali so bila navedena dejstva med strankama nesporna. Pomembno je dejstvo, da je ponudbo kot predkupna upravičenka sprejela tožnica in da je bil posel med pravdnima strankama s strani UE odobren.
Tožnica očita sodišču prve stopnje, da ni razkrilo točnih številk judikatov, iz katerih naj bi izhajalo, da se tudi pri presoji tako sklenjenih pravnih poslov uporabljajo ostale določbe obligacijskega prava, razen tistih, katerih izključenost izhaja iz narave stvari. Takšen manjko ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj tožnici s tem ni bila odvzeta pravica do izjave niti nima za posledico nepravilnost ali nezakonitost odločbe. Enako kot sodišču je tudi njej omogočen dostop do baze sodne prakse, tožnica je imela možnost, da se do vseh vidikov spora (tako dejanskih kot pravnih) na prvi stopnji opredeli.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 2, 3, 104, 311, 314, 314/1, 336, 346, 347, 382. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-f. ZDR-1 člen 202. ZDoh-2 člen 15, 15/5, 44, 253. ZST-1 člen 3, 3/2.
Ker toženec ni zaključil izobraževanja v roku, kot je bil nazadnje določen v aneksu k pogodbi o štipendiranju, je tožeča stranka utemeljeno zahtevala vračilo štipendije v skladu s pogodbo o štipendiranju.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da ima terjatev za vračilo štipendije v obravnavanem sporu naravo kadrovske štipendije, da gre v skladu z alinejo f) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 za individualni delovni spor, ter da gre za terjatev iz delovnega razmerja, ki po določbi 202. člena ZDR-1 zastara v petletnem roku.
Terjatvi, pri katerih je od ene potrebno obračunati davke in prispevke, od druge pa ne, nista istovrstni. Terjatvi tudi nista vzajemni, saj je v tem razmerju udeležena tudi država, kot upravičenka.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi toženčeva obveza zapadla najkasneje 30. 5. 2013. Pogodbene obresti se namreč skladno z 382. členom OZ lahko dogovorijo za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga - evidenca o izrabi delovnega časa
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi moral tožnik zaradi predloženih evidenc tedenskega počitka povsem natančno navesti dela in naloge, ki jih je opravljal posamezne dni, ki so v evidenci označeni kot prosti. Takšna zahteva je pretirana, saj se nanaša na daljše obdobje, pri tem pa je pomembno, da iz navedb toženke o evidencah tedenskega počitka, ki so bile podkrepljene z listinsko dokumentacijo ter iz kasneje izvedenih dokazov, ni izhajalo, da bi evidentiranje v celoti odgovarjalo zadolžitvam vojakov oziroma naloženim nalogam.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - vročitev sodbe - začetek teka roka za pritožbo
Določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP je treba razlagati na način, da se vročitev, če naslovnik pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ne dvigne, šteje za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
Čeprav je sodišče pri določitvi višine kazni utemeljeno izpostavilo kot obtoževalne okoliščine kriminalno količino, intenziteto ter čas izvrševanja kaznivega dejanja, pa je dalo premalo poudarek olajševalnim okoliščinam in sicer okoliščini, da obtoženi še ni bil kaznovan pred sodiščem ali pred sodnikom za prekrške, da je storitev kaznivega dejanja priznal, obžaloval in da je kaznivo dejanje storil v stanju zamanjšane prištevnosti, kar je prav tako potrebno upoštevati kot olajševalno okoliščino.