Za obstoj kaznivega dejanja po prvem odstavku 158. člena KZ-1 ni potreben namen storilca, da drugega razžali, drugače pa je, kadar je razžalitev izvršena v pogojih iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1.
Razlogi izpodbijane sodbe nihajo med več razlogi za izrek oprostilne sodbe, ki se med seboj izključujejo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - skrbniško poročilo - sodelovanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odločilna razlika med skrbnikoma, njuna (ne)zmožnost sodelovati s predlagateljem. Utemeljeno je torej sledilo predlogu centra za socialno delo in upoštevalo, da skrbnica vanj nima zaupanja. Skrbnik mora pri opravljanju nekaterih svojih nalog sodelovati s centrom za socialno delo. Upoštevaje skrbničine očitke in obtožbe o delu centra ter njegove pomisleke o nadaljnjem sodelovanju s skrbnico, je odločitev sodišča prve stopnje, da pri imenovanju sledi izbiri predlagatelja, ki je nosilec javnih pooblastil in strokovno usposobljen za tovrstna vprašanja, pravilna. Iz skrbničinih navedb v tem postopku je razvidno, da v delo predlagatelja ne zaupa in da so v njunem odnosu očitna trenja, zato tudi pritožbeno sodišče dvomi o možnostih za njuno uspešno in učinkovito sodelovanje. Zagotovo pa je v korist varovanca, da njegov skrbnik lahko sodeluje s predlagateljem.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - predaja zahtevane osebe - pogoji za predajo zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo - pojem sodne odločbe - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo vzajemnega priznavanja - kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za dvom v zakonitost ravnanja državnih organov Republike Madžarske, ki so v dopolnitvi naloga pojasnili, da bodo lahko kazenski postopek zoper zahtevano osebo A. A. izvedli le na podlagi ENPP, ker zahtevana oseba v Republiki Madžarski ne živi in jim zato ni dosegljiv, njihova procesna zakonodaja pa ne omogoča, da bi osumljenca, ki ni državljan Madžarske in živi v tujini, vabili na zaslišanje, prav tako pa zoper njega ne morejo odrediti prisilne privedbe in je tako izdaja ENPP edini način, da zagotovijo njegovo navzočnost v postopku in postopek izvedejo. Pritožba zato neutemeljeno navaja, da bi morali madžarski državni organi zahtevano osebo, ki živi v Republiki Sloveniji, najprej povabiti na zaslišanje in da so ji bile z dovolitvijo predaje Republiki Madžarski kršene pravice iz 15., 18. in 19. člena Ustave.
Od druge države članice Evropske skupnosti tudi ni mogoče zahtevati, da naj zahtevano osebo zasliši preko mednarodne pravne pomoči in tako izvede postopek, kot predlaga pritožba, saj država izvršitve državi odreditve ne more narekovati načina izvajanja njene procesne zakonodaje. Med državami članicami Evropske unije velja načelo vzajemnega zaupanja in načelo medsebojnega priznavanja, ki sta v pravu Unije temeljnega pomena, saj omogočata vzpostavitev in ohranjanje območja brez notranjih meja, načelo vzajemnega zaupanja pa zlasti v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice od vsake države zahteva, naj razen v izrednih okoliščinah šteje, da vse druge države članice spoštujejo pravo Unije in posebno temeljne pravice, priznane s tem pravom.
Organi države izvršitve, ki prejmejo ENPP zaradi predaje zahtevane osebe zaradi izvedbe preiskovalnega oziroma kazenskega postopka, ne presojajo, ali je podan utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila kaznivo dejanje, saj postopek na podlagi ENPP temelji na načelu medsebojnega priznavanja in zaupanja med državami članicami Evropske unije.
ZPrCP člen 46, 46/5, 46/5-3. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-8.
domneva odgovornosti lastnika vozila - odgovornost za prekršek - storilec prekrška - pisna izjava - prekršek in odgovornost zanj
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je C. C. dne 22. 4. 2021 izjavil, da je odgovoren za prekršek po PN z dne 14. 4. 2021, izdan zoper A. A., ter da je na njej podpis tako lastnika vozila kot voznika. Glede na povzeto vsebino te listine zato pritožbeno sodišče zaključuje, da se ta dokaz lahko nanaša pravno relevantna dejstva v zvezi s prekrškom, očitanim storilcu s PN z dne 5. 5. 2021.
Iz dokaznega sklepa sicer izhaja, da je sodišče vpogledalo listine v spisu, vendar iz nadaljnje obrazložitve ne izhaja, zakaj je štelo, da omenjena izjava oziroma podpisano priznanje storilca z dne 22. 4. 2021 ne dokazuje očitanega mu prekrška. Zato so razlogi v izpodbijani sodbi pomanjkljivi in je odločitev sodišča prve stopnje obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Sodišče prve stopnje je sicer lahko ocenilo, da v predsodnem postopku 12. in 13. člen ZUPJS-a nista bila uporabljena v skladu z jezikovno razlago. Vendar pa to ni povzročilo napačne ugotovitve lastnega dohodka, upoštevnega za upravičenost do subvencije tržne najemnine, kot pravilno poudarja pritožba.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke v cestnem prometu - potrebnost
Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja temelji na ugotovitvah, da je imel storilec na dan 14. 9. 2022 v evidenco pravnomočno vpisanih skupaj 18 KT. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel oziroma presegel 18 KT v cestnem prometu, saj tako posledico določa tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1.
zagovornik obdolženca - ista kazenska zadeva - enoten postopek - kolizija interesov med soobdolženci - pravica do izbire odvetnika - izbira zagovornika
Ista kazenska zadeva po prvem odstavku 68. člena ZKP je torej po oceni pritožbenega sodišča, podana le, če zoper soobdolženca teče enoten postopek. Prav tako gre za isto kazensko zadevo, kadar je bil iz prej enotne zadeve zoper enega obdolženca postopek izločen ali kadar obstajajo pogoji za združitev postopkov zoper več oseb po določbah 32. člena ZKP. V obravnavani zadevi pa ni podana nobena od izpostavljenih situacij, saj kot je že rečeno, se zoper osumljenega A. A. kazenski postopek sploh ni vodil. Ob navedenem pa je nenazadnje potrebno izpostaviti tudi okoliščino, da je stališče prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu vprašljivo tudi iz stališča nesorazmernega posega v ustavno pravico do zagovornika po lastni izbiri, kar v pritožbi izpostavlja obdolženkin zagovornik. Ob navedenem tudi ni prezreti, da je pritožbi priložena tudi lastnoročno podpisana izjava A. A., da slednji soglaša, da odvetnik C. C. iz Odvetniške pisarne D. d.o.o. v predmetni kazenski zadevi zastopa obdolženo B. B.
dohodkovni in premoženjski cenzus - nova dejstva - plačilo globe - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Ob obravnavanju storilčevega predloga za nadomestitev globe je sodišče skladno z določbami veljavne zakonodaje ugotovilo, da je storilec samska oseba in da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga (september 2022 - november 2022) prejel dohodek iz naslova plače v povprečnem znesku 987,97 EUR. Ker po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, povprečni mesečni neto dohodek storilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga presega z zakonom določen cenzus 843,78 EUR, storilec ne izpolnjuje pogojev za ugoditev predlogu za nadomestitev plačila globe ter stroškov postopka z delom v splošno korist in je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068032
URS člen 22. ZKP člen 16, 16/3, 92, 92/1, 92/1-1, 119, 120, 120/2.
plačilo stroškov kazenskega postopka - izvajanje dokazov - načelo kontradiktornosti - pravica do pravnega sredstva - pravica stranke do seznanitve z listinami v spisu - osebna vročitev
Res je, da je pravica stranke do seznanitve in opredelitve glede vseh dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, ena od temeljnih procesnih garancij, vendar pa se v zvezi z izpodbijanim sklepom obdolžencu ni očitalo kaznivo dejanje, temveč se mu je naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške, pri čemer pa ni pravne podlage, da bi sodišče pred izdajo take odločbe vabilo procesne udeležence na zaslišanje in morebitno izvajanje dokazov ter mu v skladu z načelom kontradiktornosti postopka vročalo v izjavo listinsko dokumentacijo (poročilo detektivke), kot se za to v pritožbi zmotno zavzema obdolženec, ki mu je bila sicer zagotovljena pravica do pravnega sredstva – pritožbe, v kateri se je lahko opredelil do vseh relevantnih okoliščin.
pripor - dejansko izvajanje pripora - podaljšanje pripora med preiskavo - predlog za podaljšanje pripora
Res je, da je preiskovalni sodnik v dopisu zunajobravnanemu senatu vlogo naslovil kot uskladitev datuma pripora, vendar pa iz vsebine izhaja, da se je pri tem skliceval na predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora in na odločitev Vrhovnega sodišča RS. Sodišče prve stopnje je zato odločalo o predlogu državnega tožilca in ne o predlogu preiskovalnega sodnika, kot se to zmotno navaja v pritožbi.
Pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 283. člena KZ-1 gre za primer neposredne krive ovadbe. Storilec lažno naznani določeno osebo, da je storila uradno pregonljivo dejanje, čeprav ve, da ga ni storila. Pri tem pa sploh ni pomembno, ali je kaznivo dejanje v resnici storila druga, ne pa ovadena oseba, ali pa sploh ni bilo storjeno. Storilec se (zgolj) mora zavedati, da prijavlja uradno pregonljivo kaznivo dejanje.
izterjava nedenarne terjatve - denarna kazen - nova denarna kazen - izterjava izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti - bolezen dolžnika - nezmožnost izpolnitve - dovoljene pritožbene novote
S sklepom je sodišče prve stopnje zaradi neizpolnitve nedenarne obveznosti sklenilo, da se v sklepu o izvršbi določena denarna kazen izterja po uradni dolžnosti, dolžniku pa je določilo nov rok za izpolnitev in mu hkrati tudi določilo novo, višjo denarno kazen (226. člen ZIZ). Sodišče je nato upnika pozvalo k izjavi, ali je dolžnik nedenarno obveznost izpolnil, upnik pa je sodišče obvestil, da do izpolnitve še ni prišlo. Upnikovo vlogo je sodišče vročilo dolžniku in ga pozvalo k izjavi in izkazu, ali je nedenarno obveznost izpolnil, ter ga opozorilo na posledice neizpolnitve obveznosti oziroma na posledice, če se na poziv ne bo odzval. Dolžnik na poziv sodišča ni odgovoril, zato je sodišče skladno s predhodnim opozorilom izdalo izpodbijani sklep, v katerem je štelo, da obveznost ni bila izpolnjena, posledično je zato odločilo, da bo po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati je dolžniku določilo nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo, višjo denarno kazen za primer, če niti v novem roku obveznosti ne bo izpolnil.
Dolžnik v pritožbi navaja, da je bilo njegovo zdravstveno stanje od 16. 7. 2022 dalje slabo. Tega dne je bil hospitaliziran zaradi možganske kapi, potek zdravljenja in obravnave izhaja iz predloženega odpustnega pisma UKC Ljubljana. Od konca hospitalizacije dalje je dolžnik neprekinjeno v bolniškem staležu in nezmožen opravljati delo. Zaradi posledic možganske kapi je nepokreten in potrebuje stalno pomoč in nego. Iz teh razlogov se dolžnik ni mogel odzvati na pisanje sodišča, iz istih razlogov pa trenutno tudi ni sposoben opravljati nobenih obveznosti, ki mu jih nalaga sodišče.
Take dolžnikove navedbe je šteti kot dovoljene pritožbene novote, saj gre za dejstva in trditve, ki jih do sedaj v postopku brez svoje krivde še ni mogel podati. Višje sodišče se do teh navedb in predloženih dokazov ob pritožbeni presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa samo ne more prvič opredeljevati, bi pa lahko bile pravno odločilne za presojo izpolnjenosti pogojev za izdajo novega sklepa po 226. členu ZIZ.
SPZ člen 48, 48/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3. ZOdv člen 17, 17/5.
vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - prehod koristi - skupna vlaganja - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - privolitev v prikrajšanje - brezplačna uporaba - pobotni ugovor - odvetniška tarifa
Do prehoda koristi pride, ko vlagatelj preneha in neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal, ne pa že z zaključkom vlaganj.
Z izgubo posesti je tožničina terjatev (le) zapadla, nastala pa je že v trenutku, ko so bila vlaganja končana in ko se je vrednost nepremičnine povečala. Že takrat je bila toženka kot lastnica sporne nepremičnine okoriščena (in tožnica prikrajšana).
Gotovo se je tožnica v določeni meri okoristila, ker je sporno nepremičnino v času trajanja zunajzakonske skupnosti s stranskim intervenientom uporabljala brez plačila. In jasno je, da je bila toženka kot lastnica zato v enaki meri prikrajšana. Vendar pa je dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje pokazal, da je toženka takšno uporabo molče dopuščala in se s takšno privolitvijo v svoje prikrajšanje posledično odrekla povračilnemu zahtevku.
Zavrnitev dokaznih predlogov z zaslišanjem strank in prič z utemeljitvijo, da bi izvajanje dokazov tožene stranke služilo zgolj zavlačevanju postopka, predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče prve stopnje je tako toženi stranki kršilo pravico do izjave.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - razlogi za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - neutemeljena pritožba
Tožnik v pritožbi v bistvenem navaja, da je nepravdni postopek postavitve pod skrbništvo nezakonit. Vse te razloge bo lahko navajal v tistem postopku, tudi z morebitnimi pravnimi sredstvi, niso pa to razlogi, ki bi vplivali na odločitev o prekinitvi tega pravdnega postopka. Zanjo namreč obstaja zakonsko določen razlog, to je tek postopka zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo.
povrnitev stroškov - obnova fasade - večstanovanjska stavba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - podpis pogodbe - potrebna večina etažnih lastnikov - solastniški deleži na skupnih objektih in napravah - solastniški delež na nepremičnini
V 3. členu SZ-1 je zapisano, da stanovanjske stavbe sestavljajo posamezni deli in skupni deli. Po 30. členu SZ-1 pa se stroški upravljanja ter drugi stroški, ki izvirajo iz več stanovanjske stavbe delijo v skladu s solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Delež tožene stranke je bil pravilno izračunan in tudi zapisan v Pogodbi.
OZ člen 39, 39/2, 86, 86/1, 341. ZGD-1 člen 32, 263, 515, 515/6.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - občina kot ustanoviteljica - javno podjetje - ničnost pogodbe - razlogi za ničnost - nedopustnost podlage - zastopanje družbe - poslovodja - skrbnost in odgovornost poslovodje - pripoznava dolga - pripoznava zastarane obveznosti - stranke pogodbe - aktivna stvarna legitimacija
Občina (druga tožnica) ni bila stranka pogodbe, saj v zvezi z njo ni prevzela nobenih pravic ali obveznosti. Tega ne spremeni niti podpis župana na koncu pogodbe pod pripisom "prebrano, se strinjamo." Poslovodstvo gospodarske družbe samostojno zastopa družbo in zanjo izraža pravnoposlovno voljo. Opravlja lahko vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato direktor prve tožnice tudi ni potreboval posebnega dovoljenja ali soglasja druge tožnice, da sklene dogovor, s katerim je pripoznal dolg do toženke.
Tožnici nista uspeli dokazati, da je šlo pri dogovoru k osnovni pogodbi za nedopustno podlago (kavzo) z namenom škodovanja prvi tožnici in nedopustnim okoriščenjem toženke na račun tožnic. Posamezne trditve s katerimi to utemeljujeta tožnici niso presegle ravni špekulacije ali posameznih nezaokroženih indicev. Gospodarska nesmotrnost sklenjenega dogovora sama po sebi ne utemeljuje njegove ničnosti, ampak je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost poslovodstva.
ZFPPIPP člen 231, 231-3. ZPP člen 291, 291/1, 291/2, 324, 324/2.
začetek stečajnega postopka - ovira za začetek stečajnega postopka - aktivna procesna legitimacija upnika - obstoj terjatve - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - datum izdaje sklepa
Dejstvo obstoja terjatve mora obstajati ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da terjatev ne obstaja več (ker je na primer plačana), to predstavlja oviro za vsebinsko odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi na dan, ko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (torej 3. 2. 2023), upnikova terjatev iz naslova stroškov, prisojenih z izvršilnim naslovom - sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, ni več obstajala, saj je bila plačana 27. 1. 2023.
Stečajnega postopka ni dopustno začeti na podlagi ugotovitve obstoja upnikove terjatve v smislu 3. točke 231. člena ZFPPIPP, ki je v stečajnem postopku ne bi bilo mogoče več uveljavljati zaradi njenega neobstoja, zato je potrebno upoštevati le terjatve, ki obstajajo na dan odločanja sodišča prve stopnje.
nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - vročitev poziva za dopolnitev vloge - podpisana vročilnica - vročilnica kot javna listina - osebno vročanje - hišni predalčnik - zavrženje predloga - trditveno in dokazno breme
Predlagatelj ne trdi, da podpis na povratnici ni njegov, ampak trdi, da sklepa ni prejel, ker mu nekdo iz hišnega predalčnika domnevno jemlje pošto. To pa ob dejstvu, da konkretno sodno pisanje ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, ampak izročeno osebno naslovniku, ne more pomeniti podlage za uspeh s pritožbo.
zavarovanje denarne terjatve - več sredstev zavarovanja - sorazmernost - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe
Začasna odredba kot sredstvo zavarovanja denarne terjatve temelji le na verjetno izkazani pravici oziroma verjetnosti, da terjatev obstoji (ali da bo terjatev zoper dolžnika šele nastala). Intenzivnost oziroma stopnja zavarovanja mora zato biti v sorazmerju s stopnjo prepričanja glede obstoja upnikove terjatve, ki je predmet zavarovanja.
V tej fazi postopka je potrebno upoštevati, da vrednost nepremičnin znatno presega višino vtoževane terjatve, dejstvo, da so nepremičnine obremenjene s hipoteko, pa utemeljuje subjektivni pogoj zavarovanja z začasno odredbo, ne pa tudi sorazmernosti zavarovanja. Zgolj višina bančnega posojila in vrednost nepremičnin pri presoji sorazmernosti ni nujno odločilnega pomena, saj je potrebno upoštevati sorazmernost med vrednostjo izkazane terjatve in vrednostjo nepremičnin, ki naj bi služile zavarovanju te terjatve. S tega vidika je predlagana začasna odredba preširoko zastavljena, saj se zavarovanje lahko dovoli le v obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja.
Pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je že v načelu treba obravnavati restriktivno, saj gre za poseg v finančni in premoženjski položaj dolžnika, zoper katerega upnik nima izvršilnega naslova. Še toliko bolj restriktiven pristop je potreben, kadar se sredstvo zavarovanja nanaša na prepoved oziroma omejitev razpolaganja z likvidnimi sredstvi (v tej zadevi pa tudi z osnovnimi sredstvi za proizvodnjo).