ZP-1 člen 113c, 113c/3, 136, 136/1, 136/1-1, 199, 199/1. ZVoz-1 člen 56, 56/1, 56/1-4, 56/10.
splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - učinek, trajanje in vštevanje začasnega odvzema - zakonski znaki prekrška - vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - vožnja motornega vozila
V situaciji, ko je bilo vozniško dovoljenje obdolžencu začasno odvzeto s sklepom z dne 29. 3. 2022, nato je bila izdana sodba in mu je bilo pravnomočno izrečenih 18 kazenskih točk, zaradi česar je sodišče izdalo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, nato pa je v sklepu, izdanem 21. 3. 2023, hkrati z odločitvijo o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločilo o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja storilcu, tako ni dvoma, da je obdolženec kot voznik imel 24. 3. 2023 že upravičenje do vožnje motornega vozila.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga
Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrniti. Tožnik ni zgolj pavšalno trdil, da ni bil noben dan prost oziroma da je imel vsak dan zadolžitve, kot to nepravilno navaja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je zadostil trditvenemu bremenu, in sicer tudi skladno z zahtevami, ki jih je v tovrstnih sporih izoblikovala sodna praksa
ZDCOPMD člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1. ZPP člen 214, 214/5, 337, 337/1. ZEPDSV člen 19, 19/2.
plačilo nadurnega dela - poklicni voznik tovornjaka - dokazovanje z izvedencem - splošno znano dejstvo - nedopustne pritožbene novote
To, ali vozniki tovornjakov na splošno opravljajo delo preko polnega delovnega časa, za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka ni bistveno, niti to ni splošno znano dejstvo (samo opravljanje nadurnega dela in obseg le-tega sploh ne more biti splošno znano dejstvo, da ne bi bilo predmet dokazovanja).
Sodišče prve stopnje je v okviru trditev tožnika, potrjenih z njegovo izpovedjo, da je na potnih nalogih natančno naveden obseg dela, pravilno njegove navedbe o (nad)urah presojalo glede na predložene listine (potne naloge). Na ta način je ugotovilo, da število ur ne presega tistega, za katerega je toženka že obračunala plačo, ter tako utemeljeno presodilo, da mu je vse opravljeno delo plačala (in da tožnik dela preko polnega delovnega časa v zatrjevanem obsegu ni opravil).
umik pritožbe - sodna poravnava - pritožbeni stroški - odgovor na pritožbo - stroški odgovora na pritožbo
Tožnik je sporočil sodišču, da glede na sodno poravnavo, ki jo je 24. 4. 2023 sklenil s tožencem, umika pritožbo. Sodišče druge stopnje je tožnikovo izjavo vzelo na znanje s tem sklepom. O pritožbi ni odločalo, ker za pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa po umiku pritožbe ni več procesnih pogojev (drugi odstavek 334. člena ZPP).
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev pogojev - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - aktivno ravnanje dolžnika - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - ponovni predlog za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka niti ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da je verjetno izkazano konkretno ravnanje dolžnika (tožene stranke), ki se nanaša na razpolaganje z njegovim premoženjem, v posledici katerega bi bil lahko upnik (tožeča stranka) izigran. Zatrjevanje preteklih dolžnikovih ravnanj ne zadošča za izkaz obstoja subjektivne nevarnosti.
Tožeča stranka bi morala izkazati aktivno ravnanje dolžnika (tožene stranke), ki bi že bilo usmerjeno v onemogočanje uveljavitve upnikove terjatve (tožeče stranke). Za takšno ravnanje so po ustaljeni sodni praksi potrebna dolžnikova konkretna ravnanja v smeri skrivanja, odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s svojim premoženjem. Smiselno tožeča stranka tudi v pritožbi navaja, da zakon ne zahteva, da bi bilo premoženje osebno lastno dolžniku, vendar pa mora biti premoženje pod razpolagalno sposobnostjo dolžnika, saj ta sicer sploh ne bi mogel ravnati na način, da bi premoženje skrival pred upniki. Ravno to aktivno ravnanje dolžnika pa je za izkazan obstoj nevarnosti določeno v drugem odstavku 270. člena ZIZ. Mora iti namreč za razpolaganje z dolžnikovim premoženjem, kar je v pravnem pomenu to, da ima lahko on razpolagalno sposobnost tega odtujiti ali skrivati. Bistveno je, da mora zaradi aktivnih dolžnikovih ravnanj, usmerjenih v odtujevanje in skrivanje premoženja, obstajati možnost, da bo izterjava terjatve tožeče stranke v prihodnosti slabša od možnosti, v trenutku, ko je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00069506
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 169, 371. KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZOPOKD člen 4, 4-4, 25, 25-7. ZPP člen 7, 14, 154, 185, 185/1, 212, 227, 243, 254, 254/2, 254/3, 286, 287, 315, 315/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZVZD člen 5, 33.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - padec z višine - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - zagotovitev varnosti in zdravja pri delu - predhodne zdravstvene težave - dokaz z izvedencem - informativni dokaz - prepozne navedbe - zvišanje tožbenega zahtevka - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vmesna sodba na drugi stopnji
Do pripomb na izvedensko mnenje se mora sodišče opredeliti in navesti, zakaj niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila, ki jih zahteva stranka, niso potrebna, ter zakaj ni potrebno dodatno zaslišanje izvedenca. V obravnavanem primeru, ko izvedensko mnenje odločilno vpliva na presojo sodišča in ko delo izvedencev predstavlja bistveni del dokaznega postopka, sodišče stranke ne sme prikrajšati za možnost, da izvedensko mnenje učinkovito preizkusi.
Tudi za dokaz z izvedencem velja razpravno načelo iz 7. člena ZPP. To pomeni, da mora stranka v dokaznem predlogu navesti pravno relevantno dejstvo, ki ga želi s pomočjo izvida in mnenja izvedenca dokazati (212. člen ZPP). Četudi iz mnenja izvedenca izhajajo določena druga dejstva, ta ob izostanku ustrezne trditvene podlage tožbe ne morejo biti upoštevana.
regres za letni dopust - nesporna dejstva - pritožbena novota
Tožnica je tožbeni zahtevek v višini nesporno prejetih delnih plačil umaknila, toženka pa zahtevka v nadaljevanju ni več prerekala. Sodišče prve stopnje je zato skladno z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo, da je znesek regresa za letni dopust v višini, ki je ostal po delnem umiku, nesporen, zato je tožnici ta znesek dosodilo.
ZDR-1 člen 11, 11/2, 38, 39, 39/1, 40. URS člen 49, 74. ZPP člen 337, 337/1. ZPosS člen 5.
kršitev prepovedi konkurence - kršitev konkurenčne klavzule - poslovna skrivnost - zaposlitev pri drugem delodajalcu - pogodbena kazen
Sklepanje pogodbe o zaposlitvi z novo delodajalko ni sklepanje poslov ali opravljanje del, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke, ne glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela pomorskega pilota sklenjena z družbo, ki je od 10. 5. 2023 dalje edina opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka pred tem datumom. Že zaradi spoštovanja ustavnih pravic iz 49. člena (svoboda dela in prepoved prisilnega dela) in 74. člena Ustave RS (svobodne gospodarske pobude) delavcu delodajalec ne more prepovedati, da bi se po prenehanju delovnega razmerja pri njem zaposlil pri novem delodajalcu.
Glede na določbe Uredbe, po kateri se pomorska pilotaža na področju pomorskih dejavnosti tovornega pristanišča B. od njene uveljavitve dalje zagotavlja z gospodarsko javno službo pomorske pilotaže v obliki javnega podjetja, ki je edini izvajalec pomorske pilotaže v navedenem pristanišču, družba A. d. o. o. edina zakonito izvaja pomorsko pilotažo na tem področju. Tožeča stranka je na podlagi navedene Uredbe od začetka njene uporabe na podlagi veljavnega predpisa izključena iz opravljanja te dejavnosti, zato ne gre za konkurenčni družbi v tej dejavnosti v času po prenehanju delovnega razmerja toženca pri tožeči stranki.
Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se je procesno dokazno breme o tem, ali je njen zavarovanec tožniku zagotovil zaščitne rokavice prevalilo na toženko, ki tega dokaznega bremena ni zmogla, saj so njene trditve o tem ostale na ravni pavšalnih navedb, brez da bi zanje predložila kakršnekoli dokaze. Toženka namreč svojih pavšalnih navedb, da je njen zavarovanec tožniku zagotovil osebno varovalno opremo, ni z ničemer podkrepila, niti ni navedla, kakšna zaščitna sredstva so bila tožniku izročena in kdaj ter o tem ni predložila nobenega dokaza.
priposestvovanje stvarne služnosti - nepravo priposestvovanje stvarne služnosti - desetletna priposestvovalna doba - dobrovernost priposestvovalca - služnostna pot - dejanska uporaba zemljišča - potrebe gospodujočega zemljišča - neizvrševanje stvarne služnosti - pravica uporabe - obseg in vsebina stvarne služnosti - nasprotovanje lastnika služne stvari - kupoprodajna pogodba - notarsko overjen podpis
Ker prav plačilo za uporabo poti pravni prednici tožencev izkazuje dobrovernost tožnika pri izvrševanju voženj, je pravilen zaključek, da je priposestvovanje nastopilo najkasneje v letu 2008, torej 3 leta preden je prva toženka postala (so)lastnica služečega zemljišča. Toženci pogoja za osvoboditev služnosti niso izkazali.
Pri obsegu stvarne služnosti je treba upoštevati tudi njeno izvrševanje po drugih osebah v korist lastnika gospodujočega zemljišča, torej tudi košnjo, za katero se je tožnik dogovoril z ostalimi kmeti, ki nedvomno niso kosili ročno ali trave požigali.
sklep da se sprememba tožbe ne dovoli - pritožba zoper sklep - sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka - povečanje tožbenega zahtevka - pogoji za spremembo - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2022 poleg primarnega zahtevka za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode na podlagi nepogodbene odgovornosti tožene stranke, postavila še višji in deloma drugačen podredni tožbeni zahtevek na podlagi pogodbene odgovornosti tožene stranke. Da je podredni zahtevek višji in drugačen od primarnega, priznava tudi pritožba. Ne gre torej le za spremembo pravne kvalifikacije zahtevka, pač pa za spremembo istovetnosti in povečanje zahtevka oziroma za spremembo tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP).
Ob takih podatkih spisa, ko sodišče še ni začelo z vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka in z izvajanjem dokaznega postopka, je sklicevanje na zavlačevanje postopka, na nesmotrnost, zlasti pa na možnost vložitve nove tožbe, ki jo ima tožeča stranka, neutemeljeno. Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora med strankama. Smotrno in ekonomično je, da se dovoli predlagana sprememba tožbe, če se s tem lahko prepreči vlaganje nove tožbe na podlagi istega – že zbranega procesnega gradiva, tudi če tožnik uveljavlja spremenjen tožbeni predlog. Dovolitev spremembe tožbe je smotrna, če se s spremembo prihrani ali prepreči nova pravda in če se zaradi spremembe tožbe tekoča pravda ne obremeni preveč.
URS člen 26. OZ člen 190. ZZK-1 člen 106, 106/1, 106/1-2. ZSKZ člen 16a.
neupravičena pridobitev - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države - subsidiarnost odškodninskega varstva - nedopustnost ravnanja - vzročna zveza - zaznamba izrednega pravnega sredstva - posadna listina
Tožeča stranka iz razloga, ker vračilo stvari v naravi naj ne bi bilo več mogoče, ker jo je tožena stranka odtujila, od slednje zahteva plačilo vrednosti dosežene koristi (ki jo utemeljuje s tržno vrednostjo zemljišča), za kar pa se pravila SPZ ne upoštevajo (ta ne urejajo položajev, ko vračilo stvari (oziroma plodov) ni več mogoče in se zato za (kondikcijske in verzijske) zahtevke (obveznosti), katerih predmet je nadomestilo vrednosti predmeta izpolnitve, uporablja 190. člen OZ).
Tožeča stranka oporeka presoji izpodbijane sodbe, da okoliščina, da je bila sporna nepremičnina v tistem času predmet (ponovljenega) sojenja v sporu glede toženkine lastninske pravice, njenemu prenosu ne daje nedopustne vsebine, a je njen očitek po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen. Četudi bi bilo zatrjevano ravnanje tožene stranke – prenos solastnega deleža do ½ pri parceli št. 000/1, k. o. X, na Občino A. nedopustno (pa ni), je z vidika obravnavanega spora namreč bistveno, da bi tožeča stranka vse (domnevno) škodljive posledice takšnega ravnanja lahko učinkovito preprečila sama. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi tožeča stranka z institutom zaznambe izrednega pravnega sredstva razširila učinke revizijskega uspeha in se povsem zavarovala pred tveganjem, da bi njena stvarna pravica prenehala zaradi odsvojitve stvari dobrovernemu tretjemu oziroma bi kljub poznejšim prenosom pravic na sporni nepremičnini dosegla vknjižbo vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na podlagi pravnomočne sodbe iz ponovljenega sojenja. Tožeča stranka tako nima prav, ko pritožbeno uveljavlja, da je prvostopenjsko sodišče z materialnopravnim zaključkom, da je tudi sama zakrivila nastanek škode s tem, ko je opustila varstvo z zaznambo izrednega pravdnega sredstva, nanjo neutemeljeno prevalilo odgovornost. Zaradi navedene opustitve (tudi po presoji pritožbenega sodišča) zatrjevana škoda že po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ni v vzročni zvezi z zatrjevanim ravnanjem tožene stranke.
V okoliščini, da tožena stranka dne 28. 11. 2016 Občini A. sporne nepremičnine ni odsvojila v smislu pravnega prometa, pa je po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno prepoznalo še en samostojni razlog, ki utemeljuje sklepanje, da toženkino ravnanje ni v vzročni zvezi z zatrjevano škodo. Tožena stranka je občini izdala posadno listino za vknjižbo lastninske pravice, ki je občini nastala na temelju 16.a člena ZSKZ, tj. izvirno.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - po zakonu overjena listina
Tretji odstavek 24. člena ZIZ namreč kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, ampak predložitev listine, ki dokazuje, da je terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.
Tožeča stranka je spregledala, da je pomemben dogovor o načinu zaračunavanja stroškov, ne samo končni izkupiček. Drugačen dogovor med strankama bi bil sicer ob vnaprejšnjem njunem soglasju mogoč, tožene stranke pa ne more vezati le enostranska odločitev tožeče stranke o spremembi pogodbenega dogovora.
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. OZ člen 367, 367/2. ZPP člen 274.
zavrženje tožbe - zamuda prekluzivnega roka - začetek teka prekluzivnega roka - pravnomočna oprostilna sodba v kazenskem postopku - premoženjskopravni zahtevek - napotitev na pravdo
Pri trimesečnem roku iz 367. člena OZ ne gre za prekluzivni rok za vložitev tožbe, temveč za zastaralni rok, zato je sodišče prve stopnje zmotno ravnalo skladno z določbo 274. člena ZPP in tožbo zavrglo na podlagi ugotovitve, da je bila tožba glede na rok, določen s posebnimi predpisi, vložena prepozno. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje moralo zadevo obravnavati po vsebini in odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Začetek trimesečnega roka iz 367. člena OZ je vezan na trenutek, ko je tožeča stranka kot oškodovanec obveščena o napotitvi na pravdo, in ne more teči, preden oškodovanec ni seznanjen z zavrnilno ali oprostilno sodbo v kazenskem postopku.
ZDR-1 člen 155, 156. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 3, 3/1.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zavzelo stališča, da bi šlo pri dnevnem in tedenskem počitku za enovito pravico. Pri izračunu prikrajšanja tožnika je pravilno izhajalo iz vrednosti urne postavke na način, da je plačo delilo s 174 za povprečno 174 ur, kot se obračuna plača pripadnika za opravljanje vojaške službe izven države. Pri dnevnem počitku je že tožnik pri postavitvi zahtevka upošteval le tiste ure, ko je delo opravljal, in mu je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo v celoti. Prav tako v celoti je ugodilo zahtevku iz naslova nezagotovljenega tedenskega počitka.
zahtevek na izročitev stvari - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje pisanj na poslovnem naslovu - vročanje osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu - vročanje zakonitemu zastopniku pravne osebe - podpis povratnice - povratnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - dokazovanje z izvedencem grafologom - nepotreben dokaz z izvedencem - pravilna vročitev
Po določilu 133. člena ZPP se sodna pisanja pravnim osebam vročajo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, pri čemer ni razlike v načinu vročanja glede na različno pomembnost pisanja. To velja torej tudi za vročanje pisanj, ki se vročajo pravni osebi osebno (šesti odstavek 142. člena ZPP). Ob navedenem za pravilnost vročitve ni pomembno, ali je pisanje na sedežu toženke prejel zakoniti zastopnik ali drug delavec, ki se je nahajal v poslovnem prostoru. Toženka zato domneve o pravilni vročitvi, izkazani s povratnico, ne more izpodbiti s trditvijo, da te ni podpisal zakoniti zastopnik, kar naj bi sodišče ugotovilo z njegovim zaslišanjem in dokazom z izvedencem grafologom. Tudi če bi izvedena dokaza to dejstvo potrdila, namreč domneva o pravilnosti vročitve ne bi bila ovržena.
Sodišče druge stopnje je ob prvi pritožbeni obravnavi med drugim poudarilo, da uveljavlja tožnica zahtevke v postopku motenja posesti, kjer je obravnavanje tožbe omejeno samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali o odškodninskih zahtevkih. V okvir navedenega sodi tudi pritožbena presoja, ki se omejuje na razloge o odločilnih dejstvih.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 62, 62/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - prikrito delovno razmerje - zloraba - zmotna uporaba materialnega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna sprememba izpodbijane sodbe - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodbeni razmerji tožnika z družbama A., d. o. o., in B., d. o. o., sta bili preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeni. Njegov dejanski delodajalec je bila toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu.
Toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka, kot ga je tožnik postavil v tem sporu.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 17, 59, 60, 61, 61/1, 62, 62/6, 202. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167, 168, 168/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/7.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Reparacijski tožbeni zahtevek tožnika za čas sklenjenega delovnega razmerja s tretjo toženko ni utemeljen zaradi ugovora zastaranja (202. člen ZDR-1), ki ga je podala druga toženka. Tožba je bila vložena dne 5. 10. 2019, kar pomeni, da so zastarale terjatve tožnika, ki so zapadle do 4. 10. 2014 (in ne do 5. 10. 2014, kot je navedlo sodišče prve stopnje).