S podpisom na menici avalist jamči, da bo menični dolžnik, za katerega jamči, plačal menico. Odgovornost avalista je samostojna in abstraktna. Temeljno pravilo meničnega poroštva je, da porok odgovarja za obveznost dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok, vendar odgovarja tudi, če je njegova obveznost nična. Odvisnost in povezanost meničnega poroštva s temeljnim dolgom glavnega meničnega zavezanca je zgolj v tem, da dolg mora obstajati, sicer pa se pravne posledice meničnega poroštva obravnavajo samo na podlagi meničnega prava. Prevzem meničnega poroštva ne pomeni tudi poroštva za obveznosti iz temeljnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00019202
ZPP člen 7, 285, 286, 286/4, 354, 354/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125.
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - menica - menična izjava - bianco menica - menično poroštvo - pooblastilo za izpolnitev menice - trditvena podlaga - prekluzija - prepozne trditve - spremenjene trditve stranke - kasnejša sprememba trditev - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - ponovljeni postopek pred sodiščem - novo sojenje
Trditev tožnice iz novega sojenja, da so bile menice s strani toženca izročene že pred podpisom posojilne pogodbe z dne 24. 9. 2013 ter da sta se pravdni stranki sporazumeli, da se že v letu 2011 dane menice upoštevajo kot zavarovanje tudi za posojilno pogodbo z dne 24. 9. 2013, s katerimi je v bistvenem delu spremenila in ne zgolj razširila (oziroma konkretizirala) prvotno trditveno podlago, sodišče pravilno ni upoštevalo z obrazložitvijo, da je imela tožnica možnost, da v navedeni smeri spremeni trditveno podlago na prvem naroku, pa tega kljub temu, da je bil na njem prisoten njen odvetnik, ni storila. Tožnica ob tem, ko je spremenila trditveno podlago, tudi ni pojasnila, da teh novih, drugačnih trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že na prvem naroku (četrti odstavek 286. člena ZPP).
Ker je tožnica (že) v prvem sojenju podala zadostno trditveno podlago v zvezi s spornim meničnim poroštvom toženca (navedla je vsa odločilna dejstva v zvezi s spornim dejanskim stanjem oziroma pravnim razmerjem), tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi jo moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, da pomanjkljivo trditveno podlago (ustrezno) dopolni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00018253
ZM člen 1, 2, 37, 78, 78/2. ZPP člen 188, 188/1, 188/2. ZMZPP člen 20.
umik tožbe - izjava o umiku tožbe - soglasje k umiku tožbe - razmerje z mednarodnim elementom - pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano - bianco menica - zastaranje - menična izjava - menično pooblastilo - prekoračitev pooblastila - datum dospelosti menice - unovčenje menice - rok
Datum dospelosti menice med pravdnima strankama ni bil določen in ker datum dospelosti menice ni v nasprotju z vsebino poroštvene izjave, so neutemeljene toženčeve navedbe, da bi morala tožnica izpolniti menico najkasneje v dveh delovnih dnevih, pri tem pa se toženec zmotno sklicuje na 37. člen ZM, ki določa roke za predložitev menice v plačilo, ko gre za menico, ki je plačljiva na (vnaprej) določen dan. Terjatev tožnice proti tožencu iz meničnopravnega razmerja ni zastarala, ker je tožnica vložila tožbo v enem letu od dneva dospelosti menice, kot to določa drugi odstavek 78. člena ZM.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - STEČAJNO PRAVO
VSL00018980
OZ člen 13, 13/2, 349. ZNVP člen 6, 16a, 22. ZFPPIPP člen 309, 310. ZPP člen 335, 335-3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350.
opcija - delniška nakupna opcija - enostransko oblikovalno upravičenje - odkupna pravica - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - nalog za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev - vpis v centralni register vrednostnih papirjev - dajatvena tožba - gospodarska pogodba - zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - triletni zastaralni rok - izločitvena pravica - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - fiduciarno razmerje
Opcija opcijskemu upravičencu zagotavlja možnost, da samostojno z enostranskim ravnanjem (opcijsko izjavo) doseže pravno posledico, ki zavezuje drugo osebo (opcijskega upravičenca). Predmet opcije je nastanek, sprememba ali prenehanje obligacijskega pravnega razmerja.
Uresničitev odkupne pravice povzroči sklenitev prodajne pogodbe že z izjavo volje ene od strank. Vendar sklenitev takšnega enostranskega zavezovalnega pravnega posla terja še dodatni, to je razpolagalni pravni posel, ki šele povzroči premoženjski premik. Pravice imetnika vrednostnega papirja nastanejo namreč z njegovim vpisom v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, kar pomeni, da ima vpis oblikovalni učinek. V primeru, da zavezanec iz zavezovalnega pravnega posla (dolžnik) ne opravi razpolagalnega pravnega posla (naloga za prenos) prostovoljno, mora upravičenec z dajatveno tožbo doseči ustrezno izjavo volje dolžnika.
Potrebnost prenosa pravic izhaja že iz definicije fiduciarnega posla, ki se označuje kot tisti pravni posel, s katerim določena oseba prenese svojo pravico na drugo osebo, ta pa jo mora pod določenimi pogoji obdržati in pozneje vrniti. Pri fiduciarnih poslih gre namreč za kombinacijo stvarnopravnih učinkov prenosa pravice in obligacijskih učinkov dolžnosti povratnega prenosa.
Pritožbeno uveljavljanje absolutnih bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP terja določno navedbo ne le pravno-relevantnih dejstev, do katerih se sodišče ni opredelilo, temveč tudi določno navedbo, kje v teku prvostopenjskega postopka je stranka ta dejstva navedla. V nasprotnem primeru se šteje, da pritožnik ni podal pritožbenih razlogov.
menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - ugovori avalista - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Z navedenimi odločbami II Ips 144/2011, II Ips 228/2016 in II Ips 104/2015 Vrhovnega sodišča se je v situacijah, ko je bila menica izdana kot sredstvo zavarovanja in je ves čas ostala v rokah strank meničnega dogovora, prej v sodni praksi sporno vprašanje, kakšne ugovore lahko avalist uveljavlja zoper imetnika menice, enotno razrešilo: avalistu ne gredo honoratovi ugovori, čeprav je menica ostala v rokah prvotnega imetnika, razen, če je imetnik ob njeni pridobitvi ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (16. člen ZM), avalist pa ima v primeru bianco menice (tudi) ugovor, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom (drugi odstavek 16. člena ZM). Dejstvo, da je toženec kot avalist podpisal menični blanket, na obseg in vrsto njegovih ugovorov ne vpliva, vplivalo bi lahko le na nastanek njegove meničnopravne obveznosti.
V konkretnem primeru je podlaga menične terjatve dogovor o zavarovanju oziroma menična zaveza. Temeljni posel, kateremu je sledila izdaja menic in menične izjave, je bila poroštvena zaveza v poroštveni izjavi. Tožnica je izpolnila menico v skladu s pooblastilom, bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan plačati terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - USTAVNO PRAVO
VSL00012619
ZPP člen 7, 115, 115/2, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 436. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 82, 83, 427. ZM člen 46. URS člen 22.
zdravniško opravičilo - pogoji za preložitev naroka - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - solidarna obveznost - zavrnitev dokaznega predloga - menična obveznost - sprememba dolžnika - pravica do poštenega sojenja - razlaga jasnih pogodbenih določil
Toženec je sodišče o tem, da ima na dan 8. 12. 2016 zdravniški pregled, obvestil s priporočeno pošiljko že 5. 12. 2016, torej tri dni pred narokom in bi zato lahko v tem času dostavil tudi ustrezno kvalificirano dokazilo zdravnika, ki ga je na pregled napotil, ki bi sodišču omogočalo presoditi, ali gre ne le za resničen, ampak tudi za nenaden in nepredvidljiv razlog.
Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo in ne sredstvo za uresničevanje pravice stranke, da se izjavi o dejanskih in pravnih vidikih spora, da predlaga dokaze in da se izjavi o navedbah in dokazih nasprotne stranke. Zaslišanje strank ni namenjeno izvajanju materialno procesnega vodstva oziroma temu, da bi sodišče preko zaslišanja stranko vzpodbudilo, da navede morebiti manjkajoča dejstva.
Po 46. členu Zakona o menici so vsi tisti, ki so menico trasirali, akceptirali, indosirali ali avalirali, odgovorni imetniku menice solidarno, zato je obveznost toženca, ki mu je naložena s to sodbo, solidarna z obveznostjo, ki je bila z zgoraj navedeno pravnomočno sodbo naložena A. A. To je v izpodbijani sodbi, ki je bila izdana kasneje kot sodba I P 1797/2015, treba zato upoštevati tako, da se toženca obsodi na solidarno plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00011385
ZM člen 1, 1/1, 1/1-2, 2, 2/3, 3, 9, 16, 16/2, 30, 78, 78/2, 107. ZUE člen 13, 13/1. ZPP člen 285.
menica - lastna menica - trasirana menica - bianco menica - menična izjava - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom - menični porok - trasant - zastaranje meničnih zahtevkov - materialno procesno vodstvo
Glavna značilnost bianco menice je ta, da upnik po njeni izročitvi sam izpolni listino o dolgu oziroma v blanket vpiše sestavine, ki jih menica ob svoji izdaji nima. Pri tem se mora držati za izpolnitev danega pooblastila.
Menična izjava je "dogovor o vpisu manjkajočih sestavin", podpis meničnega zavezanca pa je nujno potreben že v času, ko je bianco menica izročena. Z izročitvijo bianco menic, na katerih je podpis toženca kot trasanta, je ta konkludentno izjavil svojo voljo, da odgovarja kot trasant.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00010770
ZPP člen 8, 224, 224/1, 258, 258/2, 262, 262/1, 285. ZNVP člen 16, 16/3. OZ člen 335, 335/1. ZOdvT tarifna številka 1200.
pravica do izvedbe dokaza - opustitev zaslišanja stranke - vabilo stranki k zaslišanju - materialno procesno vodstvo - zastopanje stranke po odvetniku - dobrovernost - domneva dobre vere - stroški postopka - nagrada za zastopanje več oseb - obseg zapuščine - dedna pravica - zastaranje - dokazna ocena - uvedba zapuščinskega postopka
Čeprav sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, pravica pritožnikov do obravnavanja v postopku ni bila bistveno okrnjena. Pravica do izvedbe dokaza namreč ni absolutna, sodišče pa je sprejemljivo pojasnilo, zakaj je ta dokaz zavrnilo.
V primeru, da stranko v pravdi zastopa odvetnik, so obveznosti sodišča, ki izvirajo iz načela materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP), zmanjšane na minimum.
Sodišče se je po izvedenem dokaznem postopku lahko zanesljivo prepričalo, da sta bili toženki oktobra 2006, ko je prišlo do vpisa spornih obveznic na njuna računa v centralnem registru pri KDD, v dobri veri, da so sporne obveznice spadale v zapuščino po njunem pokojnem očetu, razlogov, da bi o tem dvomili, pa nista imeli. Pravilno je zaključilo, da sta toženki po tretjem odstavku 16. člena ZNVP na izvirni način postali zakoniti imetnici spornih obveznic, kar pomeni, da sta z njimi smeli razpolagati in zato ob njihovi poznejši prodaji in prejemu kupnine nista bili obogateni brez pravnega temelja na škodo tožnikov.
Toženki bi kot pravni naslednici po pokojnem očetu (A. A. ml.), ki je v denacionalizacijskem postopku po svojem očetu (A. A. st.) opravljal funkcijo skrbnika za poseben primer, morali tožnikom prepustiti njihov del spornih obveznic. Ta njuna obveznost, ki je prešla na toženki z dedovanjem, je zapadla naslednji dan po zapustnikovi smrti; ker je A. A. ml. umrl ... 2004, tožniki pa so svoje dedne pravice po A. A. st. prvič uveljavljali šele novembra 2011, ko so predlagali uvedbo zapuščinskega postopka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njihova terjatev že pred tem zastarala, saj bi jo morali uveljaviti najpozneje v splošnem petletnem zastaralnem roku (prvi odstavek 335. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - ZADRUGE
VSL00009316
ZZad člen 67, 67/1. OZ člen 218. ZPP člen 324, 324/3.
premoženje bivših kreditnih zadrug - denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - plačilo zapadlih kuponov - upravna odločba - pravni temelj - pravica iz vrednostnega papirja - prenos vrednostnega papirja - procesno pobotanje
V skladu s 67. členom ZZad in na podlagi odločbe Upravne enote z dne 7. 3. 2006 sta bili v postopku denacionalizacije banka D. d. d. (kot pravna naslednica Slovenske zadružne kmetijske banke) in Kapitalska zadruga z. b. o. (kot pravna naslednica Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije), vsaka do 1/2, upravičenki do odškodnine v obliki obveznic, med drugim tudi za objekt, sedaj stoječ na parceli št. ... Tako je utemeljena pritožbena navedba, da je bila na podlagi prvega odstavka 67. člena ZZad in na podlagi navedene upravne odločbe upravičenka iz denacionalizacije tožena stranka, in ne tožeča stranka. Okrožno sodišče v Ljubljani je tako v zadevi VIII Pg 1013/2011 z dne 8. 11. 2011 toženi stranki naložilo izročitev obveznic ter zapadli del glavnice skupaj z že zapadlimi obrestmi na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij po pripojitvi, sklenjeni med tožečo in toženo stranko, v zvezi s sklepi 7. občnega zbora Zveze HKS z dne 24. 3. 1998. Na tej podlagi je torej sklenilo, da je dolžna tožena stranka premoženje v obsegu, kot izhaja iz izreka odločbe v zadevi VIII Pg 1013/2011 z dne 8. 11. 2011, prenesti na tisto območno enoto, kjer se premoženje nahaja. Utemeljene so zato tudi pritožbene navedbe, da je bilo v zadevi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, VIII Pg 1013/2011, razsojeno, da se premoženje na tožečo stranko prenese na pogodbeni podlagi, ne pa na podlagi določb o neopravičeni pridobitvi. Tožena stranka torej obveznic, kot odškodnine za podržavljeno premoženje, ni prejela neopravičeno ali brez pravnega temelja.
Uveljavljanje pravice iz vrednostnega papirja je vezano na predložitev papirja, zato prenos vrednostnega papirja zajema tako spremembo upravičenosti do papirja, kot tudi spremembo v osebi upravičenca do pravice iz papirja.
Procesno pobotanje je poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka zgolj v obrambne namene, zato sodišče odloča o v pobot uveljavljeni terjatvi samo v primeru, če prej ugotovi obstoj tožnikove terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00008818
OZ člen 103, 131, 131/1, 147, 147/1, 148, 148/1, 391, 391/1. ZGD-1 člen 623, 623/1, 623/4, 635, 635/2. ZNVP člen 6, 6/1, 35, 35/1, 43, 43/1. ZPP člen 8.
oddelitev družbe - odgovornost pravne osebe za ravnanje organa - krivdno ravnanje - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - dejanski lastnik - prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - fakultativna obveznost - formalna dokazna ocena
V pravni ureditvi ne obstajata niti "ekonomski lastnik" niti "ekonomski imetnik". Kar obstaja je le lastnina in imetništvo. Določena oseba je torej lahko lastnik (ali pa imetnik), ali pa sploh ne. Obstaja sicer tudi skupnost pravic (npr. soimetništvo), toda tožeča stranka ni podala nobenih trditev, ki bi kazale na obstoj česa takšnega.
Tožeča stranka ni bila imetnik ali lastnik delnic Z. Na nematerializiranih vrednostnih papirjih pridobi namreč pravice imetnik vrednostnega papirja z vpisom v centralni register KDD. Pravice se prenašajo s prenosom vrednostnega papirja med računi. Z vpisom A. d. d. kot novega imetnika delnic je vse pravice na delnicah pridobila A. d. d.
Svoje pogodbene obveznosti bi lahko kršila kvečjemu druga toženka. Njej pa ni mogoče očitati, da bi kršila kakšne svoje pogodbene obveznosti do tožeče stranke. Tožeča stranka namreč v času, ko so še obstajale obveznosti druge toženke do tožeče stranke, od druge toženke ni zahtevala, da naj kupi obveznice oziroma kasneje delnice od nje.
Odgovornost prve toženke zaradi kršitve pogodbe je izključena že zato, ker sama ni bila v nobenem pogodbenem razmerju s tožečo stranko. Ona namreč ni bila pogodbena stranka Pogodbe o prodaji in nakupu obveznic in z njo povezanega Aneksa št. 1. Na temelju zakona pa nobena od toženk ni imela kakršnekoli obveznosti do tožeče stranke, ki bi jo kršili, tako da nobena od toženk ne more odgovarjati niti na temelju prvega odstavka 131. člena OZ.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00007870
ZM člen 107. ZBPP člen 9.
menica - menična izjava - bianko menica - obvezne sestavine menice - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je toženec podpisal bianco menico in menično izjavo, s katero se je zavezal plačati 12.278,49 EUR na račun neporavnanih obveznosti družbe L., d.o.o., do tožnika. Ker dolg družbe L., d.o.o., ni bil plačan, je tožnik imel pravico izpolniti menični blanket, ki mu ga je izročil toženec. Bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan tožniku plačati vtoževano terjatev. Ugotovitvi, da ima predložena menica vse potrebne sestavine po 107. členu ZM in da je bila izpolnjena v skladu z menično izjavo, zadostujeta za utemeljenost zahtevka.
Družba v primeru kršitev pravil o ohranjanju kapitala oziroma prepovedi vračila vložka nima korporacijsko pravnega zahtevka zoper tretjega, ki ni ne njen formalni, ne dejanski delničar. Ima pa družba v tem primeru zoper tretje osebe obligacijsko pravni vrnitveni zahtevek.
Pri presoji veljavnosti pravnega posla sklenjenega med delniško družbo (tožeča stranka) in tretjo osebo (prvo toženko), s katero je delniška družba dala zavarovanje za dolg njenega delničarja, je treba upoštevati, da je obseg zastopanja delniške družbe s strani njenega poslovodstva v pravnem prometu navzven neomejen. Za neveljavnost pravnega posla med delniško družbo in tretjo osebo je zato ključno, ali je tretja oseba (prvo toženka) vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da poslovodstvo deluje v nasprotju z notranjimi omejitvami pooblastil.
Dokler v bianco menici remitent/upnik ni naveden in prvi prenos (z indosamentom ali v primeru rekta klavzule s cesijo) ni opravljen, so dopustni tudi ugovori iz temeljnega posla.
Pri poplačilu več upnikov v primeru izvršbe na premičnine (kamor spadajo tudi nematerializirani vrednostni papirji) se stranske terjatve glede vrstnega reda poplačila izenačujejo z glavno terjatvijo. Stroški postopka torej v takem primeru nimajo absolutne prednosti pri poplačilu.
Trasatovo ime mora biti na menici jasno navedeno, sicer takšna listina ni trasirana menica. Pri lastni menici se izdajatelj zaveže nepogojno, da bo plačal dolžno vsoto denarja, nalog za plačilo pa nadomešča obljuba izdajatelja, da bo plačal določeno vsoto denarja. Lastna menica pomeni izjemo od trasirane menice in to izhaja tudi iz nomotehnične ureditve Zakona o menici, zato mora iz menice jasno in nesporno izhajati, da gre za izjemo, torej za lastno menico in ne za trasirano menico.
ZTFI ne spreminja narave odnosa med delniško družbo - izdajateljem in njenim delničarjem. Vrednostni papirji bi morali biti v centralnem registru vpisani v korist predlagatelja. Za položaj zakonitega imetnika ni pomembno, ali pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vpisanih v njegovo korist v centralnem depoju, uresničuje za svoj račun (torej kot končni imetnik, ki je hkrati beneficiar) ali kot fiduciar za račun druge osebe kot beneficiarja, kar trdi predlagatelj v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00004099
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1.
unovčenje menice - skrbnost banke kot strokovnjaka - ponarejene menice - podpis na menici - odškodninska odgovornost bank - ponarejen podpis na menični izjavi - predložitev menice
Prvostopenjsko sodišče je tudi po presoji prvostopenjskega sodišča pravilno ugotovilo, da je tožena stranka v obravnavanem primeru, ko je menico na unovčenje z menično izjavo in nalogom prejela po pošti, skladno s pravili potrebne skrbnosti, izhajajočimi tako iz Zakona o menici kot Navodil za izpolnjevanje in unovčenje menic preverila podpise na menici in menični izjavi z nalogom s primerjavo podpisa zakonitega zastopnika tožeče stranke kot meničnega dolžnika na kartonu deponiranih podpisov, saj se je delavka tožeče stranke v dvomu o pristnosti podpisov celo posvetovala s sodelavko.
Na očitek tožeče stranke, da tožena stranka ni imela implementiranih mehanizmov, ki bi preprečili zlorabe pri unovčenju menic, pa je prvostopenjsko sodišče dovolj jasno pojasnilo, da bi v obravnavanem primeru ponareditev podpisa zakonitega zastopnika lahko zaznala le oseba z grafološkim znanjem, zahteve po taki usposobljenosti delavcev banke pri prepoznavi pristnosti podpisov pa banki v smislu potrebne strokovne skrbnosti pri opravljanju tovrstnih poslov ni mogoče naprtiti.
Toženec je izročil tožnici za zavarovanje njenih terjatev do glavnega dolžnika podjetja S. obrazec menice, ki razen toženčevega podpisa, kot trasanta, ni vseboval drugih potrebnih sestavin, ki jih mora vsebovati menica in je z menično izjavo pooblastil tožnico, da izpolni te vse druge potrebne sestavine in jo uporabi za izterjavo zapadlih in neporavnanih obveznosti dolžnika družbe S. in jo predloži v vnovčenje v breme kateregakoli toženčevega računa. Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz menične izjave brez dvoma izhaja toženčeva obljuba, da bo sam (iz svojih sredstev) plačal obveznosti dolžnika S. do tožnice in da je izročil tožnici eno bianco lastno menico. Torej se je v menični izjavi toženec zavezal odgovarjati kot fizična oseba za obveznosti družbe S. s svojimi sredstvi na katerem koli svojem računu, zato v pritožbi neutemeljeno trdi nasprotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00002238
ZPP člen 185, 185/1, 185/2, 186, 286b. OZ člen 213. ZM člen 1, 16/2, 68.
sprememba tožbe - naknadna razširitev tožbe - pravočasno grajanje procesnih kršitev - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - solidarni dolžniki - deljena obveznost - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti - predrugačenje menice - ugovor, da menični blanket ni izpolnjen v skladu s pooblastilom
Tožeča stranka je predlog za izdajo sklepa o izvršbi vložila na podlagi ene menice, nato je tožbo razširila na še eno podlago in sicer tako, da je plačilo zneska v enaki višini zahtevala od obeh toženk na podlagi dveh menic (eno, ki jo je izdala prvo toženka in eno, ki jo je izdala drugo toženka). V pripravljalni vlogi z dne 21. 5. 2015 je tožbo podredno utemeljevala še na pogodbeni podlagi, vendar tožbenega predloga v tej smeri ni spremenila, saj je še vedno zahtevala plačilo zneska 46.128,95 EUR s pripadki od obeh toženk oziroma predlagala celo, da naj ostane sklep o izvršbi v veljavi v razveljavljenem delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Glede na navedeno ne drži, da je tožeča stranka od drugo toženke zahtevala zgolj plačilo zneska 23.064,48 EUR (polovico vtoževanega zneska), temveč je vseskozi od obeh toženk zahtevala plačilo celotnega vtoževanega zneska.
Ker je ena bistvenih značilnosti meničnih obveznosti, da so abstraktne, dejstvo, da je prvo toženec dal menico za zavarovanje dolga drugo toženke do tožeče stranke, ne pomeni, da je podana tudi njegova odgovornost za obveznosti iz temeljnega razmerja. Iz menično pravnega vidika namreč ne gre za poroštvo, temveč zgolj za menico dano za zavarovanje dolga drugo toženke. Glede na to, da je tožeča stranka plačilo celotnega spornega zneska tako na menični kot pogodbeni podlagi zahtevala od obeh toženk, pri čemer ni trdila in dokazala, da je njuna obveznost solidarna, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je njuna obveznost deljena.
Bianco menica ni menica, ni vrednostni papir, ker (še) nima vseh obveznih predpisanih bistvenih meničnih sestavin oziroma ker (še) nima vseh potrebnih bistvenih sestavin. Šele z izpolnitvijo bianco menice, ko nastane veljavna menica, nastanejo menične zaveze. Pritožbeno sodišče zato soglaša s stališčem tožeče stranke v pritožbi, da predmetni menici do izpolnitve nista bili menici, ker nista imeli vseh zahtevanih sestavin. Določbe o predrugačenju menice se uporabljajo le v primeru, ko gre za spremembo besedila, potem ko je bila menica že izpolnjena in je pridobila naravo vrednostnega papirja. V konkretnem primeru je do spremembe besedila prišlo v sklopu izpolnjevanja bianco menic, ki bi/sta šele s samo izpolnitvijo in spremembo besedila postali perfektni, veljavni menici. Stališče sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru tožeča stranka predrugačila trasirani bianco menici v lastni bianco menici, je zato materialno pravno zmotno. Za odločitev o meničnem zahtevku je zato po oceni pritožbenega sodišča ključno zgolj, ali sta bili bianco menici izpolnjeni v skladu z meničnim pooblastilom.