dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnica glede svojega zahtevka ni opredelila vrednosti spornega predmeta in zato vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ni določena. Zato revizija ni dovoljena.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice – skrajšani postopek - zavrnitev dokaznega predloga – navzočnost na seji pritožbenega senata
Če je obdolženec v priporu, mora tudi v skrajšanem postopku sodišče samo po uradni dolžnosti v treh dneh od prejema obtožnega akta odločiti o priporu in zakon ne zahteva predloga državnega tožilca za podaljšanje pripora.
ZUS-1 člen 1, 2, 4, 5, 5/4, 7, 7/3, 32.URS člen 23, 120, 120/3, 157, 157/1.
predmet varstva v upravnem sporu – začasna odredba – predhodni preizkus tožbe
Predmet varstva v upravnem sporu so pravice, obveznosti in pravne koristi posameznikov in organizacij v smislu 2. člena ZUP, kar je poudarjeno v 2. členu ZUS-1, pa tudi druge pravice in pravne koristi posameznikov in organizacij, za katere je tako določeno v ZUS-1 (4. člen, 4. odstavek 5. člena, 3. odstavek 7. člena) ali v drugem zakonu. S pojmom pravice oziroma pravne koristi posameznika oziroma organizacije v smislu 1. člena in drugih določb ZUS-1 pa po presoji vrhovnega sodišča ni mogoče razumeti pristojnosti oziroma pooblastil, ki jih ima upravni organ v izvrševanju svoje upravne funkcije. Da bi bilo tožeči stranki v upravnem sporu zagotovljeno sodno varstvo izvajanja njenih pristojnosti in pooblastil v okviru izvrševanja njene upravne funkcije, pa po presoji vrhovnega sodišča ni določeno niti v drugem zakonu.
krivdna odgovornost - služenje vojaškega roka - poškodba vojaka med vojaško vajo
Čeprav je bil tožnik zmanjšano sposoben, je moral sodelovati pri različnih aktivnostih in predvsem njegovi nadrejeni bi morali vedeti, da ga zaradi omejitev vida ne bi smeli razporejati na dolžnosti, pri katerih se zahteva dober vid. Zato okrog 22. ure zvečer ne bi smeli od tožnika zahtevati, da se v različnih položajih in hitro giblje po neravnem terenu, ki ga ni poznal. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno razsodili, da je kriva za tožnikovo poškodbo, ki so jo zaradi malomarnosti povzročili njegovi nadrejeni (158. člen ZOR). Sodišči sta pravilno šteli, da tožnik ni kriv, če dan pred vajo ni opozoril na svoje težave, saj ni vedel, da bo moral teči ponoči, pa tudi ni pričakoval, da bo naletel na nezavarovan zaklonilnik.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Revizija proti sklepu je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan. Sklep o pravdnih stroških ne sodi med take sklepe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku
Razlog za delegacijo lahko predstavlja tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Zato je utemeljen predlog delegacije v primeru, ko je ena od pravdnih strank hkrati tudi sodnica sodišča, ki odloča o pravnem sredstvu proti prvostopenjski odločbi.
razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze – dolžnost preživljanja zakonca – višina preživnine
Ker toženka v obdobjih za katera je zahtevala oz. zahteva preživnino vnaprej, ni bila zaposlena in se ne more zaposliti, ter da nima drugega premoženja, je toženka do preživnine.
Ugotovitev nižjih sodišč, da tožnica ni dokazala, da je oporoka obstajala v času zapustnikove smrti, namreč predpostavlja dvom o tem, ali se je oporoka založila pred smrtjo zapustnika ali po njegovi smrti. V tej situaciji pa obstoji trditveno in dokazno breme tožnice glede dejstva, da se je oporoka založila brez vednosti oporočitelja. Ker tožnica tega ni dokazala, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004429
ZKP člen 372, 372/1-1.KZ člen 14, 310.ZP-1 člen 12.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – dejanje majhnega pomena – prekršek – prepoved odločanja o isti stvari – izključitev postopka o prekršku - nedovoljen promet orožja
Inkriminacija za prekršek ne izključuje pregona za kaznivo dejanje.
Nezakonitost razpisnih pogojev lahko uveljavljajo vsi kandidati, ki so se prijavili na javni razpis, s pravnimi sredstvi zoper odločbo o izbiri koncesionarja. Tožeča stranka, ki se na razpis ni prijavila, pa v upravnem sporu ne more uveljavljati niti subsidiarnega sodnega varstva. Javnega razpisa ni mogoče izpodbijati kot nezakonito dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v pravico tožeče stranke.
Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za mlajšo mladoletnico, ki jo je treba uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Še ne triletna starost otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma, da je domneva nelojalnosti zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka izpodbita. S tem pa niso kumulativno izpolnjeni vsi trije negativni pogoji po določbi 2. odstavka 35. člena ZDrž (nemška narodnost, življenje v tujini in domneva nelojalnosti), da se tožnica po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen v primeru ugotavljanja državljanstva ne bi štela za jugoslovansko in slovensko državljanko.
Tožničina tožba je tudi po presoji pritožbenega sodišča nerazumljiva do tolike mere, da ni sposobna za obravnavo. Tožnica je resnično nepovezano navajala tako v tožbi kot tudi v popravi tožbe, in nenazadnje tudi v pritožbi, dogodke oziroma krivice, ki naj bi se ji zgodile v zadnjih letih, poleg tega pa niti ni navedla, zoper koga je vložila tožbo. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da iz tožničinih navedb ni mogoče konkretno definirati relevantne kršitve, s katero naj bi bilo poseženo v kakšno tožničino ustavno pravico, za katero ne bi imela zagotovljenega drugega sodnega varstva.
ZUS-1 člen 64, 64/3, 64/4, 83, 83/3, 84. ZUS člen 3, 3/1.
javni razpis - stranka v upravnem sporu - poseg v ustavne pravice - odločba Ustavnega sodišča - subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu - pravni interes za vložitev revizije
Tisti, ki kot tožeča stranka meni, da so z razpisom prizadete kakšne njegove pravice ali pravne koristi, bi moral sodelovati v javnem razpisu in bi zoper dokončni akt o izbiri najugodnejšega ponudnika imel zagotovljeno sodno varstvo, ki pa z vidika 3. odstavka 1. člena ZUS pomeni drugo sodno varstvo. Ker bi torej tožeča stranka lahko uveljavljala sodno varstvo le v postopku kot udeleženka javnega razpisa, ga ne more uveljavljati v upravnem sporu kot subsidiarno sodno varstvo.
ZDrž člen 35, 35/2.ZDen člen 63, 63/3.URS člen 22.
denacionalizacija – ugotovitev državljanstva – domneva nelojalnosti - mlajši mladoletnik – poslovna sposobnost – odločba ustavnega sodišča
Po presoji revizijskega sodišča gre v obravnavanem primeru za mlajšega mladoletnika, ki ga moramo uvrstiti med poslovno popolnoma nesposobne osebe, ki niso sposobne oblikovati pravno relevantne volje, tako tudi ne zavesti o (ne)lojalnosti. Še ne osemletna starost otroka torej sama po sebi tudi že pomeni, da domneva nelojalnosti iz 2. odstavka 35. člena ZDrž ne obstaja oziroma, da je domneva nelojalnosti zaradi popolne poslovne nesposobnosti toliko starega otroka izpodbita.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2004427
ZP-1 člen 12, 12/1.
izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek
Vzporeden (ali zaporeden) tek postopka o prekršku in kazenskega postopka je kljub določbi prvega odstavka 12. člena ZP-1 dopusten, če storilec z enim ali več izvršitvenimi dejanji uresniči znake več kaznivih ravnanj, to je kaznivih dejanj in/ali prekrškov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004385
ZP-1 člen 22, 22/4, 26, 26/6, 52, 52/2-7, 129a, 202a.ZVCP-1 člen 235, 235/4.URS člen 22.
stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku – redni sodni postopek - hitri postopek – skrajšani postopek – izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik – omilitev kazni – enako varstvo pravic
Hitri postopek zoper voznika začetnika kot storilca ni dovoljen za prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija v številu, večjem od 6.
Peti odstavek 115. člena ZVCP-1 kot prekršek določa ravnanje, ki je v nasprotju z ustrezno odredbo o omejitvi prometa, zato lahko v skladu z načelom zakonitosti nastopa v paru le z dopolnilno normo tistega podzakonskega akta, ki ga zaradi ciljev iz prvega odstavka 115. člena ZVCP-1 izda določeni minister po predpisanem postopku.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2004405
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 22/8, 52, 52/1, 52/2-7, 129a, 129a/2.ZVCP-1 člen 23, 23/1-66, 235, 235/4.URS člen 22.
stvarna pristojnost - postopek o prekršku - organi za odločanje o prekršku - redni sodni postopek - hitri postopek – izrekanje kazenskih točk v prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije
Razlaga, da je sodišče pristojno odločati v postopku o prekrških, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu, če je storilec voznik začetnik, velja tudi, če gre za tujca, ki se mu sicer namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.