Revizijo je dopustno dopolniti le, če o njej še ni bilo odločeno ter v okviru roka za njeno vložitev. Kasneje vloženo dopolnitev revizije sodišče zavrže kot prepozno.
ZUS člen 23, 23/3.ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/4.ZPP člen 154, 154/1, 155.
stroški upravnega spora - stranka z interesom - načelo uspeha
Ker se je postopek v upravnem sporu začel z vložitvijo tožbe 28.6.2006, torej pred začetkom veljave ZUS-1, je glede na določbo 104. člena ZUS-1 in glede na to, da v tej zadevi ne gre za primere iz 105. do 107. člena tega zakona, moralo prvostopenjsko sodišče za odločanje o stroških stranke z interesom odločati po določbah ZUS. Ob uporabi določb ZUS o stroških upravnega spora pa je potrebno upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-68/04 z dne 6.4.2006.
Do škodnega dogodka je prišlo zaradi revidentove kršitve četrtega odstavka 41. člena ZVCP in revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišče prve in druge stopnje, da zavarovanec tožene stranke ni bil dolžan predvidevati, da mu bo tožnik odvzel prednost ter zaradi tega zmanjšati hitrost celo do 25 km/h.
ZPP člen 41, 41/2, 45, 108, 191, 191/1-1, 196, 377.
dovoljenost revizije – materialni sosporniki na aktivni strani – navadni sosporniki – enotni sosporniki – nediferencirana vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Čeprav zahtevek za nedopustnost izvršbe izhaja iz istega historičnega dogodka, pa so terjatve oziroma pravice tožnikov, na katere opirajo svoj zahtevek, samostojne in neodvisne druga od druge. Posamezni tožniki se namreč pri utemeljevanju svoje pravice, ki preprečuje izvršbo, sklicujejo na tri različne kupne pogodbe za tri stanovanja v sporni nepremičnini. Njihove pravice so zato odvisne od okoliščin v zvezi s tremi različnimi pogodbami, kar pomeni, da je tudi odločitev o pravici vsakega od njih lahko različna. Zato ne gre za enotne materialne sospornike.
V sodni praksi revizijskega sodišča je tako glede formalnih kot glede (navadnih) materialnih sospornikov na aktivni strani sprejeto stališče, da se pri presoji pravice do revizije ločeno ugotavlja vrednost spornega predmeta.
Nediferencirana opredelitev vrednosti spornega predmeta ima enake posledice kot izostanek opredelitve, torej nedovoljenost revizije
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – združitev postopka – kršitev kazenskega zakona – ne bis in idem – stek kaznivih dejanj – heterogeni stek – opis kaznivega dejanja
Če so z istim življenjskim primerom uresničeni zakonski znaki dveh kaznivih dejanj (poškodovanje tuje stvari in nasilništvo), ni nujno, da bi obtožnica glede vsakega kaznivega dejanja imela samostojen in ločen opis dejanja, mora pa opis kaznivega dejanja obsegati vse prvine posameznega kaznivega dejanja.
Življenjsko in izkustveno povsem sprejemljiv je zaključek, da samo udarec z odprto dlanjo po licu ne more povzročiti obtolčenine glave in izpaha rame.
Tožnikovo revizijsko stališče o prestrogem upoštevanju 286. člena ZPP je zmotno, utemeljitev, da razlogi poštenosti, pravičnosti itd. v njegovem primeru terjajo presojo, da ni kriv, da je pozabil na pričino prvo izjavo nekaj dni po dogodku, pa kaže na nerazumevanje pomena navedene zakonske določbe, ki bi jo tako razlogovanje povsem obšlo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/3, 89.ZPP člen 86, 86/4.
revizija – postulacijska sposobnost za vložitev revizije – revizija, ki jo stranka vloži sama - pravniški državni izpit
Revizija osebe, ki niti ne trdi, da ima opravljen pravniški državni izpit, in ni zastopana po odvetniku oziroma osebi, ki neizkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, se zavrže.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260-1, 260-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – sojenje na seji - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Sama narava dela špediterja določa obseg njegovih pooblastil pri njegovem delu, špediterja pa je šteti za pooblaščenca za sklepanje tistih pravnih poslov, s katerimi se družba redno vsakodnevno ukvarja v okviru svojega rednega poslovanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004476
ZKP člen 236, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ člen 217.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nejasen izrek - oškodovanec - goljufija - priviligirana priča - soobdolženec - upravičeni tožilec - pomočnik državnega tožilca - odločba o kazenski sankciji - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ je dokončano, ko druga oseba nekaj stori ali opusti, bodisi v škodo svojega ali tujega premoženja, pri čemer ni nujno, da je zapeljana oseba identična z oškodovancem.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, ker je ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1.
ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse – zahteva za odmero sodnih taks
Ker je tožnica ugovarjala nalogu za plačilo takse za tožbo in opomin, je sodišče pravilno ravnalo, ko je njeno vlogo štelo za zahtevo za odmero sodne takse.
Zahtevek za plačilo odškodnine po 5. odstavku 65. člena ZJU je akcesoren zahtevek, ki ga tožnik ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004431
ZKP člen 371, 371/1-11, 424, 424/1, 424/2, 427.KZ člen 134.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in razlogi sodbe – izvedensko mnenje – strokovno mnenje – beneficium cohaesionis opis dejanja - huda telesna poškodba
Pritožbi priloženo izvedensko mnenje, ki ga je priskrbela obramba, je šteti kot strokovno mnenje, ki po vsebini dopolnjuje pritožbene razloge v odločilnih dejstvih in predstavlja zavračanje izvedenskih mnenj, na katerih temelji sodba.
sodne takse - absolutno zastaranje – pravni interes za pritožbo
Ker je taksna obveznost za tožbo nastala dne 28.10.2003, ko je bila tožba poslana priporočeno po pošti, je nastopilo absolutno zastaranje s pretekom dne 28.10.2007.
ZUS člen 92.ZPDZC člen 5, 7, 8.ZID člen 117, 117/1.ZUP člen 213, 213/2, 251.
ukrep inšpektorja za delo – zaposlovanje na črno
Na podlagi 1. odstavka 117. člena Zakona o inšpekciji za delo, inšpektor za delo z odločbo prepove delodajalcu opravljanje delovnega procesa oziroma uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzorstvu ugotovi, da delodajalec ni sklenil pogodbe o delu v skladu s predpisi in s kolektivno pogodbo. Ker tožeča stranka ni sklenila pogodbe, sam ustni dogovor pa ni dovolj, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita.
Pogodbeni izjavi volje z notarsko overjenim podpisom ni mogoče oporekati zgolj s trditvijo (in dokazovanjem), da je podpis na pogodbi ponaredek. Overitev podpisa po notarju namreč pomeni, da je podpis na pogodbi pristen. Potrebno je tudi zatrjevati (in dokazovati) nepravilnost in neutemeljenost notarjeve potrditve podpisa.
Stranki ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, saj prvostopenjsko sodišče res ni formalno zavrnilo dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca grafologa, ga pa je zavrnilo vsebinsko z obrazložitvijo, da podpis ne more biti falsifikat, ker je podpis prodajalca overjen po notarki.
služnost - služnost rabe - pridobitni način - vknjižba v zemljiško knjigo
481. paragraf ODZ določa vknjižbo v javnih knjigah kot pridobitni način, tako za stvarne kot osebne služnosti, saj med njimi ne dela razlike in glede služnosti le poudarja, da gre za stvarno pravico. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sporna služnost rabe ni nikoli nastala, ker ni bila nikoli vpisana v zemljiški knjigi. Zaradi tega tudi v nobenem primeru ne more biti utemeljen zahtevek za ukinitev služnosti.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 82, 82/1.ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1, 363, 363/1.
posebna pritožba zoper sklep o stvarni pristojnosti – dopustnost pritožbe – primerna uporaba ZPP
ZUS-1 v 1. odstavku 82. člena določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. Te določbe pa ni mogoče razumeti tako, da je pritožba zoper sklep dovoljena le v primeru, če je to določeno z ZUS-1. Po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se namreč za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP.
URS člen 120, 120/1, 120/2, 125, 153, 153/3, 156. ZTel člen 7. Uredba o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja člen 14, 14/2, 14/3, 16.ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
pogodba o medomrežni povezavi – določitev cene medomrežnih povezav z odločbo ministra – zakonitost podzakonskega predpisa
Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon, podzakonske predpise pa uporabljajo le, če so v skladu z zakonom in ustavo. Upravni akt je lahko izdan le, če je za to dana podlaga v zakonu ali zakonitem predpisu. Ker določbe 2. in 3. odstavka 14. člena Uredbe o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja nimajo podlage v ZTel, tudi niso zakonita podlaga za izdajo upravne odločbe ministra o obvezni sklenitvi pogodbe in določitvi cen medomrežnih povezav.