revizija zoper sklep – sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan – dovoljenost revizije
Tožeča stranka je vložila revizijo zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbama tožene stranke in stranske intervenientke, delno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in v delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, revizija zoper njega ni dovoljena.
Revizija zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožeče stranke, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
ZJU je tudi po noveli ZJU-B ohranil dvostopenjski postopek v zvezi določbami o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Čeprav je pravni pouk v odpovedi pogodbe o zaposlitvi („javna uslužbenka lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku trideset dni od dneva vročitve odpovedi“) delno napačen (saj določa napačen rok in govori o zahtevi za ugotovitev nezakonitosti in ne o pritožbi), delno pa pomanjkljiv (saj ne določa organa, pri katerem lahko tožnica vloži pritožbo), ta okoliščina ne more spremeniti zakonske določbe o sodnem varstvu, ki je dovoljeno le pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe.
Izostanek procesne predpostavke predhodnega postopka ne pomeni okoliščine, ki bi predstavljala absolutno bistveno kršitev določb postopka po tretji in dvanajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Z določbo četrtega odstavka 23. člena ZDSS-1 ni izključena uporaba drugega odstavka 42. člena ZDSS-1 v primeru sporov o prenehanju delovnega razmerja po ZJU. Tega postopka - strogo formaliziranega obveznega predsodnega postopka – namreč ni mogoče uvrstiti med obvezne postopke mirnega reševanja sporov, ki so predvideni z določbo 23. člena ZDSS-1. Brez izrecnega pritožbenega ugovora tožene stranke o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (v tem primeru prvenstveno v zvezi z 42. členom ZDSS-1) pritožbeno sodišče zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni smelo samo poseči v sodbo sodišča prve stopnje, te razveljaviti in tožbe zavreči.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – zahtevki z različno dejansko podlago – zavrženje revizije
Stroški se nanašajo na vzdrževanje treh različnih prehodov, kar pomeni, da imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko podlago. Za dovoljenost revizije, je zato odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.
kolektivni delovni spor - slovenska vojska - dodatek za deljen delovni čas – dodatek za izmensko delo – dežurstvo – straža
Ob dejanskih ugotovitvah, da mora biti delavec ves čas dežurstva in straže prisoten na delu oziroma prisoten v kasarni in na tak način na razpolago delodajalcu (tudi če vmes počiva), je sodišče pravilno presodilo, da za čas opravljanja dežurstva v spornem obdobju delavec v načelu ni bil upravičen do izplačila dodatka za delo v deljenem delovnem času in izplačila dodatka za izmensko delo in da v tem smislu določbe 38. člena KPND niso bile kršene. Iz naslova opravljanja straže pa so bili delavci upravičeni do tega dodatka na podlagi izrecnih določb 97.č člena ZObr šele od leta 2002 dalje.
Glede na tožnikovo starost ter pokojninsko dobo (vključno s t. i. beneficirano dobo), doseženo na dan 18. 10. 1991, ta ni izpolnjeval pogojev ne za predčasno ne za starostno pokojnino po četrtem odstavku 2. člena ZPIZVZ.
Materialna škoda, ki jo je mogoče povrniti, čeprav s težavami, ki jih opisuje tožnik (stroški znižanja in ponovnega zvišanja cen, iztoževanje zelo majhnih zneskov od velikega števila odjemalcev), ni škoda, ki ustreza pojmu težko popravljive škode v smislu določbe 2. odstavka 32. člena ZUS-1.
odmera odškodnine - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Zaradi (posebne) narave odškodnine po 118. čl. ZDR se pri odločanju o njej ni mogoče neposredno opreti oziroma uporabiti vseh institutov civilnega (obligacijskega) prava. V prvi vrsti ta odškodnina predstavlja odškodnino za bodočo ocenjeno škodo oziroma neko pravično denarno odškodnino, glede katere bo kriterije morala oblikovati sodna praksa. Odmere odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škode za ta primer si tudi ni mogoče prestavljati brez ustreznega zahtevka po 1. odstavku 118. člena ZDR (in v nadaljevanju ustreznega dokaznega postopka in pravnih zaključkov sodišča) oziroma po 2. odstavku te zakonske določbe brez ustreznih trditev in jasno ter točno ugotovljenih dejstev o neki (bodoči) pravno priznani škodi na premoženjskem in/ali nepremoženjskem področju. Povedano drugače, to za primer odločitve po 2. odstavku 118. člena ZDR pomeni, da sodišče samo, brez upoštevanja načela odprtega sojenja, pri tem nakazanih možnosti odločitve po 2. odstavku 118. člena ZDR, in načela materialnega procesnega vodstva, po katerem bo poskrbelo, da bo tožnik navedel ustrezna dejstva in predlagal dokaze o škodi in njeni višini zaradi odmere odškodnine, ki sploh lahko pride v poštev, v nadaljevanju pa tudi izvedbe dokazov, ne bo imelo podlage za to, da tožniku samo dosodi neko odškodnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001145
ZPP člen 8, 370, 370/3.OZ člen 376, 1060.
dolžnost izpolnitve obveznosti – ne ultra alterum tantum – razlogi za revizijo – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dejstvo, da sta sodišči verjeli nekaterim pričam, drugim pa ne in se oprli na določene dopise, na druge pa ne, predstavlja dokazno oceno, ki sta jo opravili sodišči nižjih stopenj na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). V revizijskem postopku tako ugotovljenega dejanskega stanja ni dopustno preizkušati zaradi prepovedi iz 3. odstavka 370. člena ZPP.
Zaščita sindikalnega zaupnika je vezana le na njegovo sindikalno dejavnost oziroma sindikalne aktivnosti in je dodatno omejena na njegovo ravnanje v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Le v primeru takšnega ravnanja je soglasje sindikata pogoj za začetek disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika, saj bi nasprotno tolmačenje zgolj zaradi odklonitve soglasja sindikata sindikalnemu zaupniku omogočalo popolno zaščito, torej tudi zaščito v primerih hujših kršitev delovnih obveznosti, ki nimajo povezave z njegovim statusom in sindikalno dejavnostjo.
Zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiški oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (1975) člen 12. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
predčasna pokojnina - prispevki za pokojninsko zavarovanje - zaposlitev v drugi republiki nekdanje SFRJ
Prispevki so bili plačevani v nasprotju z določbami Zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks, vendar za to napako tožnik in tožena stranka nista odgovorna. Gre za napako delodajalca, ki ima za posledico odgovornost za prekršek, pa tudi morebitno odškodninsko odgovornost do tožnika.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Glede na dejavnost tožene stranke, ki pridobiva bistveni del dohodka v kontaktih z dobavitelji in predvsem kupci, ni mogoče ugotoviti, da bi bila sprememba sistemizacije v smeri oblikovanja zahtevnejših delovnih mest, na katerih delavci vstopajo v te kontakte in hkrati evidentirajo poslovne spremembe, zgolj navidezna poslovna rešitev, zaradi katere pogoji za opravljanje dela na dotedanjem tožnikovem delovnem mestu ne bi bili bistveno spremenjeni.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 103, 106, 106/1.ZPP člen 139, 320, 320/2.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - razporeditev - dokončna odločitev - vročitev odločbe
Eden izmed elementov dokončnosti je tudi vezanost strank, na katere se nanaša, na dokončno odločitev. Glede na smiselno uporabo določbe drugega odstavka 320. člena ZPP lahko za delavca pravni učinki dokončne odločbe nastopijo šele z dnem, ko mu je pisni odpravek odločbe vročen.
ZPP v drugem odstavku 139. člena določa, da se vroča v stanovanju ali na delovnem mestu naslovnika. Ker zakon ne govori o stanovanju stalnega prebivališča, je to določbo mogoče razumeti le kot stanovanje, v katerem naslovnik dejansko biva (živi). Za delavce, ki so v delovnem razmerju in dnevno prihajajo na delo, bo pravilo, da se jim odločbe o njihovih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja (osebno) vročajo na delovnem mestu, šele podrejeno pa v stanovanju.
zahteva za varstvo zakonitosti - neupravičena pridobitev - sklepčnost tožbe - obveznost lokalnih skupnosti - financiranje delovanja javnih šol
Tožeča stranka v spornem delu tožbenega zahtevka ne zahteva povrnitve stroškov, katerih plačilo bi zakon nalagal toženi stranki. Uporaba materialnopravne podlage iz 218. člena ZOR zato ni mogoča, tožbeni zahtevek pa je v tem pogledu nesklepčen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001226
ZPPSL člen 158.ZPP člen 7, 7/1, 286, 286/2, 286/4.ZOR člen 210.OZ člen 376, 1060.
cesija - anticipirana fiduciarna globalna cesija - aktivna stvarna legitimacija - neupravičena pridobitev - začetek stečajnega postopka - razpravno načelo - navajanje novih dejstev v pritožbi - aktivna legitimacija
Ugovor aktivne legitimacije ne bi bil utemeljen niti v primeru, če bi ga tožena stranka podala pravočasno. Trenutek, v katerem se presoja utemeljenost tožbenega zahtevka, je namreč konec glavne obravnave in ne vložitev tožbe. Tudi v kolikor tožeča stranka ob vložitvi tožbe ni bila imetnica terjatve, je to postala do konca glavne obravnave.
Ker je tožena stranka terjatve izterjala po začetku stečajnega postopka, je kondikcijska terjatev tožeče stranke nastala po začetku stečajnega postopka in velja za njeno poplačilo enak režim kot za poplačilo stroškov stečajnega postopka.
agencija RS za plačilni promet – prenehanje poslovanja - trajno presežni delavci - razporeditev
Tožnik je bil ves čas razporejen na delovno mesto „vodja računa III“, tudi v času, ko je opravljal delo tajnika Urada UJP R.. Ker istočasno ni mogel imeti dveh razporeditev in ker delu na Uradu UJP R. ni ugovarjal in je očitno brez ustrezne odločbe sprejel pooblastilo za to delo, ne more uveljavljati, da je bil razporejen v Urad UJP R.
Po določbi četrtega odstavka 84. člena ZPlaP je Agencija RS za plačilni promet s 1.1.2003 prenehala obstajati. Ker je bilo v programu reševanja presežnih delavcev z dne 9.12.2002 ugotovljeno trajno prenehanje potreb po delu vseh delavcev, je tožena stranka v skladu z zakonskimi določbami (85. člen ZPlaP) in določbami pravilnika z dne 9.12.2002 pravilno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja z vsemi pravicami, ki gredo delavcem v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi stečaja ali prisilne poravnave.
ZJU je tudi po noveli ZJU-B ohranil dvostopenjski postopek v zvezi določbami o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Čeprav je pravni pouk v odpovedi pogodbe o zaposlitvi („javna uslužbenka lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku trideset dni od dneva vročitve odpovedi“) delno napačen (saj določa napačen rok in govori o „zahtevi za ugotovitev nezakonitosti“ in ne o pritožbi), delno pa pomanjkljiv (saj ne določa organa, pri katerem lahko tožnica vloži pritožbo), ta okoliščina ne more spremeniti zakonske določbe o sodnem varstvu, ki je dovoljeno le pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe.
Izostanek procesne predpostavke predhodnega postopka ne pomeni okoliščine, ki bi predstavljala absolutno bistveno kršitev določb postopka po tretji in dvanajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Z določbo četrtega odstavka 23. člena ZDSS-1 ni izključena uporaba drugega odstavka 42. člena ZDSS-1 v primeru sporov o prenehanju delovnega razmerja po ZJU. Tega postopka - strogo formaliziranega obveznega predsodnega postopka – namreč ni mogoče uvrstiti med obvezne postopke mirnega reševanja sporov, ki so predvideni z določbo 23. člena ZDSS-1. Brez izrecnega pritožbenega ugovora tožene stranke o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (v tem primeru prvenstveno v zvezi z 42. členom ZDSS-1) pritožbeno sodišče zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni smelo samo poseči v sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti, te razveljaviti in tožbe zavreči.
dopustitev revizije – pritožbeni razlog – odstop od sodne prakse - razlika v plači – delovna uspešnost – sodno varstvo – sodna praksa sodišč združenega dela – stroški prevoza na delo
Ker je materialnopravna ureditev v ZDR/02 glede procesnih predpostavk oziroma pogojev za sodno varstvo drugačna, sodna praksa, ki se je glede tega oblikovala na podlagi določb bivšega Zakona o združenem delu, ne more biti pravno pomembna.
Vrhovno sodišče RS je na podlagi določb ZDR/02 o neposrednem uveljavljanju denarnih zahtevkov iz naslova razlike plače že oblikovalo sodno prakso, od katere glede tega vprašanja sodba sodišča druge stopnje ne odstopa.
Glede na vsebinsko identiteto določb o povračilu stroškov prevoza na delo, ki jih vsebujejo Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, SKPgd in Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije, ki kot kolektivna pogodba dejavnosti velja tudi za toženo stranko, se je sodišče utemeljeno sklicevalo na stališča, zavzeta glede pomena teh določb v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 190/2005, ki se sicer nanaša na razlago tovrstnih določb v kolektivni pogodbi gostinstva in turizma, tako da ni mogoče govoriti o odstopu od sodne prakse vrhovnega sodišča.
Pritožba ni utemeljena, saj ne pove, v katerih primerih sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča.