Revizija zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi tožeče stranke, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ni dovoljena, ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan.
ZJU je tudi po noveli ZJU-B ohranil dvostopenjski postopek v zvezi določbami o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Čeprav je pravni pouk v odpovedi pogodbe o zaposlitvi („javna uslužbenka lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v roku trideset dni od dneva vročitve odpovedi“) delno napačen (saj določa napačen rok in govori o zahtevi za ugotovitev nezakonitosti in ne o pritožbi), delno pa pomanjkljiv (saj ne določa organa, pri katerem lahko tožnica vloži pritožbo), ta okoliščina ne more spremeniti zakonske določbe o sodnem varstvu, ki je dovoljeno le pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe.
Izostanek procesne predpostavke predhodnega postopka ne pomeni okoliščine, ki bi predstavljala absolutno bistveno kršitev določb postopka po tretji in dvanajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Z določbo četrtega odstavka 23. člena ZDSS-1 ni izključena uporaba drugega odstavka 42. člena ZDSS-1 v primeru sporov o prenehanju delovnega razmerja po ZJU. Tega postopka - strogo formaliziranega obveznega predsodnega postopka – namreč ni mogoče uvrstiti med obvezne postopke mirnega reševanja sporov, ki so predvideni z določbo 23. člena ZDSS-1. Brez izrecnega pritožbenega ugovora tožene stranke o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (v tem primeru prvenstveno v zvezi z 42. členom ZDSS-1) pritožbeno sodišče zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni smelo samo poseči v sodbo sodišča prve stopnje, te razveljaviti in tožbe zavreči.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – kumulacija tožbenih zahtevkov – zahtevki z različno dejansko podlago – zavrženje revizije
Stroški se nanašajo na vzdrževanje treh različnih prehodov, kar pomeni, da imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko podlago. Za dovoljenost revizije, je zato odločilna vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej.
kolektivni delovni spor - slovenska vojska - dodatek za deljen delovni čas – dodatek za izmensko delo – dežurstvo – straža
Ob dejanskih ugotovitvah, da mora biti delavec ves čas dežurstva in straže prisoten na delu oziroma prisoten v kasarni in na tak način na razpolago delodajalcu (tudi če vmes počiva), je sodišče pravilno presodilo, da za čas opravljanja dežurstva v spornem obdobju delavec v načelu ni bil upravičen do izplačila dodatka za delo v deljenem delovnem času in izplačila dodatka za izmensko delo in da v tem smislu določbe 38. člena KPND niso bile kršene. Iz naslova opravljanja straže pa so bili delavci upravičeni do tega dodatka na podlagi izrecnih določb 97.č člena ZObr šele od leta 2002 dalje.
Materialna škoda, ki jo je mogoče povrniti, čeprav s težavami, ki jih opisuje tožnik (stroški znižanja in ponovnega zvišanja cen, iztoževanje zelo majhnih zneskov od velikega števila odjemalcev), ni škoda, ki ustreza pojmu težko popravljive škode v smislu določbe 2. odstavka 32. člena ZUS-1.
Glede na tožnikovo starost ter pokojninsko dobo (vključno s t. i. beneficirano dobo), doseženo na dan 18. 10. 1991, ta ni izpolnjeval pogojev ne za predčasno ne za starostno pokojnino po četrtem odstavku 2. člena ZPIZVZ.
odmera odškodnine - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Zaradi (posebne) narave odškodnine po 118. čl. ZDR se pri odločanju o njej ni mogoče neposredno opreti oziroma uporabiti vseh institutov civilnega (obligacijskega) prava. V prvi vrsti ta odškodnina predstavlja odškodnino za bodočo ocenjeno škodo oziroma neko pravično denarno odškodnino, glede katere bo kriterije morala oblikovati sodna praksa. Odmere odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škode za ta primer si tudi ni mogoče prestavljati brez ustreznega zahtevka po 1. odstavku 118. člena ZDR (in v nadaljevanju ustreznega dokaznega postopka in pravnih zaključkov sodišča) oziroma po 2. odstavku te zakonske določbe brez ustreznih trditev in jasno ter točno ugotovljenih dejstev o neki (bodoči) pravno priznani škodi na premoženjskem in/ali nepremoženjskem področju. Povedano drugače, to za primer odločitve po 2. odstavku 118. člena ZDR pomeni, da sodišče samo, brez upoštevanja načela odprtega sojenja, pri tem nakazanih možnosti odločitve po 2. odstavku 118. člena ZDR, in načela materialnega procesnega vodstva, po katerem bo poskrbelo, da bo tožnik navedel ustrezna dejstva in predlagal dokaze o škodi in njeni višini zaradi odmere odškodnine, ki sploh lahko pride v poštev, v nadaljevanju pa tudi izvedbe dokazov, ne bo imelo podlage za to, da tožniku samo dosodi neko odškodnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001145
ZPP člen 8, 370, 370/3.OZ člen 376, 1060.
dolžnost izpolnitve obveznosti – ne ultra alterum tantum – razlogi za revizijo – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dejstvo, da sta sodišči verjeli nekaterim pričam, drugim pa ne in se oprli na določene dopise, na druge pa ne, predstavlja dokazno oceno, ki sta jo opravili sodišči nižjih stopenj na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). V revizijskem postopku tako ugotovljenega dejanskega stanja ni dopustno preizkušati zaradi prepovedi iz 3. odstavka 370. člena ZPP.
Zaščita sindikalnega zaupnika je vezana le na njegovo sindikalno dejavnost oziroma sindikalne aktivnosti in je dodatno omejena na njegovo ravnanje v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Le v primeru takšnega ravnanja je soglasje sindikata pogoj za začetek disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika, saj bi nasprotno tolmačenje zgolj zaradi odklonitve soglasja sindikata sindikalnemu zaupniku omogočalo popolno zaščito, torej tudi zaščito v primerih hujših kršitev delovnih obveznosti, ki nimajo povezave z njegovim statusom in sindikalno dejavnostjo.
Zakon o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiški oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (1975) člen 12. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
predčasna pokojnina - prispevki za pokojninsko zavarovanje - zaposlitev v drugi republiki nekdanje SFRJ
Prispevki so bili plačevani v nasprotju z določbami Zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks, vendar za to napako tožnik in tožena stranka nista odgovorna. Gre za napako delodajalca, ki ima za posledico odgovornost za prekršek, pa tudi morebitno odškodninsko odgovornost do tožnika.
Zavarovanci do takratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so nadaljevali z delom v JLA oziroma Vojski Jugoslavije in ostali zavarovanci po 18. oktobru 1991 že tujega nosilca zavarovanja, pri toženi stranki niso pridobili pravice do pokojnine, saj so to pravico lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
ZDSS-1 člen 47. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 77, 80.
kolektivni delovni spor – udeleženci - reševanje kolektivnih sporov – arbitražni postopek - neveljavnost kolektivne pogodbe – aktivna legitimacija sindikata
Določbe drugega odstavka 47. člena ZDSS-1 je potrebno razlagati v tem smislu, da razen strank kolektivne pogodbe lahko vložijo predlog za začetek postopka v zvezi s kolektivnimi pogodbami tudi druga združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci, za katere velja kolektivna pogodba in tudi skupine delavcev, za katere velja kolektivna pogodba in če izkažejo, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes.
Ker podjetniška kolektivna pogodba nasprotnega udeleženca za predlagatelja ni veljala, ta na podlagi določb drugega odstavka 47. člena ZDSS-1 ni bil aktivno legitimiran za vložitev predloga, s katerim je uveljavljal neveljavnost kolektivne pogodbe.
dovoljenost revizije – postulacijska sposobnost – vložitev revizije po zakonitem zastopniku – državni pravniški izpit – zavrženje revizije
Postulacijska sposobnost je pogoj za vsebinsko obravnavo vsake revizije, tudi tiste, ki je vložena zoper sklep sodišča druge stopnje o zavrženju pritožbe ali o potrditvi sklepa sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže, razen če ni presojana odločitev o zavrženju pravnega sredstva utemeljena ravno na pomanjkanju te predpostavke.
Tožena stranka je vložila revizijo po svojem zakonitem zastopniku, ki niti ne trdi, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker ni izpolnjena procesna predpostavka za njeno vsebinsko obravnavo, revizija ni dovoljena.
podlaga pravnega posla - kavza obveznosti - delna ničnost - pogodba v korist tretjega - pogodba v breme tretjega - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Morebitno odpravnino razrešenemu poslovodji bi bila v primeru njene utemeljenosti dolžna plačati tožeča stranka. Glede tega se namesto tožeče stranke ni mogel zavezati Sklad RS za razvoj. Zaveza Sklada za razvoj nikakor ne more pomeniti hkratne avtomatične zaveze tožeče stranke, saj obljuba, da bo tretji nekaj storil, tretjega ne veže.
ZPIZ-1 člen 109, 110, 115, 250, 250/1, 393, 393/1, 393/3.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic - pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Za pridobitev pravice do vdovske in družinske pokojnine ni pomembno, da je O. M. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da bi morala tožena stranka ugotavljati tudi, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati vdova in družinski člani po 110. in 115. členu ZPIZ-1.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanec – odškodninska odgovornost zavoda – zamudne obresti - postranska terjatev – zavrženje revizije
Ker je določba 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 začela veljati šele dne 1.1.2000, zakonske zamudne obresti za obdobje od 1.10.1998 do 31.12.1999 ne morejo predstavljati odškodninske terjatve, temveč gre lahko le za postransko terjatev.
ZIN člen 12, 41. Zakon o zdravstvenem varstvu živali (1985) člen 115.ZVet-1 člen 82.ZVet člen 132. Pravilnik o strokovnem izpitu za inšpektorja (2004) člen 3, 29.
veterinarski inšpektor - strokovni izpit za inšpektorja
Niti ZVet niti ZVet-1 nista v prehodnih in končnih določbah opredelila spregleda strokovnega izpita za inšpektorja (zahtevanega z ZVet oziroma ZVet-1), če je oseba opravila izpite, ki so bili v predhodno veljavni zakonodaji (sem se uvršča tudi Zakon o zdravstvenem varstvu živali) določeni za inšpektorje.
Pritožba ni utemeljena, saj ne pove, v katerih primerih sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča.
dopustitev revizije – pritožbeni razlog – odstop od sodne prakse - razlika v plači – delovna uspešnost – sodno varstvo – sodna praksa sodišč združenega dela – stroški prevoza na delo
Ker je materialnopravna ureditev v ZDR/02 glede procesnih predpostavk oziroma pogojev za sodno varstvo drugačna, sodna praksa, ki se je glede tega oblikovala na podlagi določb bivšega Zakona o združenem delu, ne more biti pravno pomembna.
Vrhovno sodišče RS je na podlagi določb ZDR/02 o neposrednem uveljavljanju denarnih zahtevkov iz naslova razlike plače že oblikovalo sodno prakso, od katere glede tega vprašanja sodba sodišča druge stopnje ne odstopa.
Glede na vsebinsko identiteto določb o povračilu stroškov prevoza na delo, ki jih vsebujejo Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, SKPgd in Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije, ki kot kolektivna pogodba dejavnosti velja tudi za toženo stranko, se je sodišče utemeljeno sklicevalo na stališča, zavzeta glede pomena teh določb v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 190/2005, ki se sicer nanaša na razlago tovrstnih določb v kolektivni pogodbi gostinstva in turizma, tako da ni mogoče govoriti o odstopu od sodne prakse vrhovnega sodišča.