gradbeništvo - lokacijsko dovoljenje – javna pot - dokazno breme – dokazna moč letalskega posnetka
Le golo zatrjevanje tožeče stranke, da gre za javno pot, kar naj bi bilo razvidno iz letalskega posnetka, ne more biti ovira za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo na navedenem zemljišču, saj navedbe tožeče stranke nimajo opore niti v občinskem odloku o kategorizaciji občinskih cest, niti v javnih listinah, ki so v spisu.
DENACIONALIZACIJA - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010335
ZUP člen 260, 260/1-9.ZDen člen 88.
obnova postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo – položaj stranke - upravičen predlagatelj obnove postopka – vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka - poseg na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije
Predlagateljici obnove, ki je hkrati tudi vlagateljica denacionalizacijskega zahtevka, ni mogoče odrekati položaja stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za poseg na zemljišču, ki je predmet denacionalizacijskega zahtevka, in s tem upravičenja, da na podlagi 9. točke 260. člena ZUP predlaga obnovo tega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov – sorodstvo stranke v postopku in uslužbenca pristojnega sodišča – manjše sodišče
Stranka postopka je v ožjem sorodstvu z uslužbencem manjšega krajevno pristojnega sodišča, zato je predlog za delegacijo utemeljen.
ZPP člen 41, 41/2, 139/2, 141/2, 258, 258/2, 286, 318/1-4, 377, 449, 449/1, 480, 482, 482/1-1, 490.URS člen 154, 154/2.
vrednost spornega predmeta - postopek v gospodarskih sporih - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe - zamudna sodba - gospodarski spor - spor med d.o.o. in poslovodjem družbe - naslov stalnega prebivališča stranke - nerelevantni dokazi - sistem afirmativne litiskontestacije - pogodbeno pravo - ocenjevanje dokazov pri izdaji zamudne sodbe
Domneva o priznanju dejanskih navedb je dopustna samo v primeru, če ni razumnih razlogov, ki porajajo dvom v resničnost teh navedb. Če je tožnik v dokaz svojih navedb ponudil dokaze, s katerimi se resničnost teh navedb očitno ne more dokazati, potem sodišče ne sme izdati zamudne sodbe. Samo v mejah te predpostavke za izdajo zamudne sodbe, ki nalaga sodišču, da preveri, ali niso dejstva, ki jih zatrjuje tožnik v tožbi, v nasprotju z dokazi, ki jih je sam predložil, je dovoljeno ocenjevanje dokazov.
revizija – dovoljenost - trditveno in dokazno breme - zavrženje
Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker revident v reviziji ne zatrjuje, ne obrazloži in ne dokazuje, da bi bil za njeno dovoljenost podan katerikoli od pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revizije ni mogoče dovoliti.
Ker tožnik v danih okoliščinah ne bi mogel ravnati nič drugače, kot je, je delež, s katerim je mogoče ovrednotiti njegove lastne neskrbnosti (vožnja v stanju alkoholiziranosti) k verjetnosti nastanka škodnega dogodka, enak nič, zato njegovemu ravnanju ni mogoče pripisati lastnosti naravnega vzroka nastale škode.
ZST člen 4, 5, 13, 14.ZUS-1 člen 36, 36/1-2, 76, 82.
sodne takse - odmera - oprostitev plačila
Taksna zavezanka ni plačala takse za tožbo po opominu, niti ni plačala takse za sodbo. Takšna obveznost za tožbo nastane z vložitvijo tožbe in takrat bi tožnica morala takso tudi plačati, da bi se izognila taksi za opomin. Taksna obveznost za sodbo je nastala z vročitvijo sodbe tožnici in ker je tožnica šele po prejemu sodbe smiselno predlagala taksno oprostitev, le-ta za plačilo takse za sodbo kot tudi za tožbo ne more učinkovati. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrglo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks, saj sklep o oprostitvi učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev.
Za odločitev je bistveno spoznanje o učinku, ki sta ga pogodbenika z medsebojnimi pravnimi operacijami zasledovala in ga naposled z izvršitvijo sporne prodajne pogodbe tudi dosegla. Ta je po ekonomskih značilnostih istoveten z učinkom, ki ga ima izrecna zastavna pogodba s t.i. komisoričnim sporazumom (lex commissoria), ki pa je predvsem zaradi nujnosti zaščite dolžnikovega šibkejšega položaja v razmerju do upnika prepovedan (prvi odstavek 973. člena ZOR). Jasno je torej, da sta stranki postopka za zavarovanje toženčeve terjatve uporabili instrumentarij s končnim prehodom lastništva predmeta zavarovanja (tožnikovega avtomobila) na upnika, ki mu pravni red vnaprej odreka pravno veljavnost.
ZPP člen 128, 128/5, 360, 360/1, 339, 339/2-14, 384, 384/1.
dovoljenost revizije - razlogi za revizijo – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji – revizija zoper sklep o stroških – zavrženje revizije – obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Z očitkom procesne kršitve revizija izpodbija dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, česar pa glede na omejenost revizijskih razlogov ne more uspešno uveljavljati.
obnova postopka – odločba o dovolitvi priglašenih del – obnovitveni razlog – novo dejstvo ali nov dokaz – neresnične navedbe stranke
Izvedba del v nasprotju z izdanim dovoljenjem ne predstavlja novega dejstva ali dokaza in s tem obnovitvenega razloga po 1. točki 249. člena ZUP(1986), temveč predstavlja le podlago za inšpekcijsko ukrepanje. Zatrjevani namen, ki ni navzven izražen, pa ne more predstavljati neresničnih navedb, s katerimi je bil upravni organ spravljen v zmoto, v smislu določbe 4. točke 249. člena ZUP(1986).
Končni zapis ne uživa samostojnega sodnega varstva. To pa pomeni, da pri končnem zapisu ni predvidena niti pristojnost sodišča splošne pristojnosti niti pristojnost specializiranih sodišč, torej sodna pristojnost nasploh.
Po tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tožnica je revizijo vložila sama, pri tem pa ni izkazala in tudi ne navajala, da ima opravljen pravniški državni izpit.