Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Glede na to, da je izvedenec podal obrazloženo mnenje, v katerem ni nasprotij in ki temelji na celovitem izvidu, in da je odgovoril na tožničine pomisleke glede podanega mnenja, tožnica pa v predlogu za postavitev novega izvedenca ni predlagala nič takega, česar ne bi bil storil že prvotno postavljeni izvedenec, revizijsko sodišče nima podlage za dvom v pravilnost stališča sodišča druge stopnje, da tožnica ni uspela vzpostaviti utemeljenega dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja in da zato niso podane predpostavke za postavitev novega izvedenca.
Ker je tožnik prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložil po opravljenih procesnih dejanjih, za katera je potrebno takso plačati, ga ni mogoče oprostiti plačila sodnih taks.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
V premoženjskih sporih, kakršen je obravnavani, je revizija v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR.
Zaostreni pogoji za revizijo kot izredno pravno sredstvo v primerjavi s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom od vlagatelja revizije zahtevajo dosledno in popolno opredelitev obsega revizijskega izpodbijanja, saj lahko revizijsko sodišče izpodbijano sodbo po 371. členu ZPP preizkusi le v tem obsegu.
ZKP člen 70, 70/3, 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – navzočnost na glavni obravnavi – zagovornik – obvezna obramba – zagovornik po pooblastilu – brezplačna pravna pomoč – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se Vrhovno sodišče omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje in jih tudi ustrezno obrazloži vložnik.
Ker taksni zavezanec v določenem roku ni plačal takse, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da mora poleg neplačane takse plačati še 50% pribitka kot kazensko takso.
Kadar se davek odmerja na podlagi obračuna (samoobdavčitev) sme davčni organ pri cenitvi davčne osnove na podlagi primerjave z drugim davčnim zavezancem, ki opravlja podobno dejavnost, uporabiti davčni obračun tega zavezanca in ni treba, da bi moral sam z odločbo ugotoviti njegovo davčno osnovo. Zaradi zavarovanja davčne tajnosti davčni organ ne sme razkriti osebnih podatkov o primerljivem davčnem zavezancu, ampak zgolj podatke, ki so objektivno pomembni za ugotovitev pravilnosti cenitve. Davčni obračun s skritimi podatki pa je davčni organ dolžan predložiti zavezancu le, če ga ta izrecno zahteva.
Kadar zakon predpiše dokazno breme za obtoženca, mu mora sodišče omogočiti izvedbo dokazov v skladu z načelom enakega varstva pravic po 22. členu Ustave po enakih kriterijih, kot to omogoča tožilcu za dokazovanje obtožbe.
ZUS člen 34, 34/1-3.ZGJS člen 37, 37/1, 39, 39/1-9, 40.
prenehanje koncesijske pogodbe – stvarna pristojnost za odločanje v upravnem sporu
Sklep Vlade RS (s katerim je ta odločala o podaljševanju obstoječega koncesijskega pogodbenega razmerja in nadaljnjem postopku javnega razpisa), ni upravni akt ali drug posamični akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, niti ne gre za upravno zadevo. Po 9. alineji 39. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) se vprašanja prenehanja in podaljševanja koncesijske pogodbe urejajo s koncesijsko pogodbo, v primeru spora pa v skladu s 40. členom ZGJS odloči sodišče splošne pristojnosti.
odločba Ustavnega sodišča - odprava podzakonskega akta - sprememba oziroma odprava posamičnega akta
Predpostavka za zahtevek na podlagi 1. odstavka 46. člena ZUstS je odprava podzakonskega predpisa oziroma splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.
V sporni zadevi št. U 383/2008 gre za vpliv ustavne odločbe na že pravnomočno končan postopek. Pri tem je stališče sodne prakse enotno, da na že pravnomočno končane postopke odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije nimajo vpliva (razen na konkretno odločbo, v zvezi s katero je bila vložena ustavna pritožba). Zato na podlagi takih odločb stranke, ki niso vlagatelji ustavne pritožbe, ne morejo zahtevati ne obnove postopka in ne spremembe odločbe na podlagi 46. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS). Taka odločba tudi ne pomeni spremembe pravnega stanja za stranke, ki niso vlagatelji ustavne pritožbe (glej tudi sodbo, št. X Ips 1089/05). Tako po mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije kot revizijskega sodišča ne gre v konkretnem primeru za neenotno sodno prakso, niti za odstop od sodne prakse.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu blaga – sodelovanje stranke pred obnovo postopka - glavna obravnava – sojenje na seji – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
pogojna obsodba – poseben pogoj v pogojni obsodbi – preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Če sodišče ne prekliče prejšnje pogojne obsodbe, v kateri je bil obsojencu naložen tudi poseben pogoj povrnitve škode, in v novi pogojni obsodbi določi novo enotno kazen, posebnega pogoja za preklic iz prejšnje pogojne obsodbe pa v novi sodbi ne določi, prejšnje pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja ni mogoče preklicati.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – zavezanec za plačilo
Ker je tožeča stranka predložila le dokaze v zvezi z deložacijo iz poslovnih prostorov, na katere se sporna odmera ne nanaša, je sodišče prve stopnje toženko pravilno obravnavalo kot zavezanko.
ZPD člen 60, 60/1, 61, 61/1, 62. ZDavP člen 20, 20/1, 96, 97. ZUP (1986) člen 269, 269/1.
prometni davek - zastaranje pravice do odmere davka - izvršljivost odločbe o odmeri davka – zastaranje odmere v pritožbenem upravnem in sodnem postopkom - pretrganje zastaranja – odprava odločbe o odmeri davka
Zastaranje prometnega davka je v popolnosti urejeno v ZPD, zato je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe ZDavP. Z izdajo odmerne odločbe prve stopnje in njeno vročitvijo davčnemu zavezancu je davčna obveznost določena in ne more zastarati. Ta davčna obveznost bi lahko zastarala le, če bi bila prvostopna davčna odločba odpravljena, saj odprava učinkuje ex tunc.
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
VS0011077
ZKZ (1996) člen 19, 19/1, 20, 20/7.ZOR člen 26, 74, 74/1, 74/2.ZUstS člen 44.
kmetijsko zemljišče - pogodba - nastanek obligacijskih pravic in obveznosti - posebne predpostavke za sklenitev pravnega posla - odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - pogodba sklenjena pod odložnim pogojem - učinkovanje odločbe ustavnega sodišča - razveljavitev zakona
Zaradi učinkovanja ustavne odločbe o razveljavitvi določb ZKZ/96 o prometu s kmetijskimi zemljišči je odpadla pravna podlaga, ki je kot pogoj za veljavnost (učinkovitost) pravnega posla o prodaji kmetijskega zemljišča predpisovala odobritev upravnega organa. S pravnomočno odločitvijo upravne enote o zavrženju zahteve za odobritev pravnega posla je bilo strankam upravnega postopka dokončno znano, da pravni posel odobritve ne potrebuje (več) in je veljaven (učinkovit) z vsebino, v kateri je bil sklenjen med pogodbenimi strankami.
Glede na določilo 44. člena Zakona o Ustavnem sodišču se v postopkih, ki so začeti pred razveljavitvijo zakona in niso pravnomočno končani, razveljavljeni del zakona ne sme uporabljati. Odločitev, ki bi temeljila na razveljavljenih določbah ZKZ/96, bi bila nezakonita.
revizija – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice – konkretizacija in izkazanost zelo hudih posledic
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic na strani revidentke, bi ta morala svojo trditev konkretizirati z navedbo konkretnih okoliščin (o tem, kje je sedaj zaposlena, kolikšni so njeni dohodki, kaj je podlaga njenega preživljanja, ali ji bo onemogočeno opravljanje kateregakoli dela), poleg tega pa tudi navesti dokaze o tem, iz katerih bi trditev o zelo hudih posledicah bila izkazana. Zato niso izkazani pogoji za dovolitev revizije.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004446
ZKP člen 335, 364, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-1.KZ člen 196.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – tajno opazovanje in sledenje – opazovanje druge osebe, zoper katero ukrep ni bil odrejen – razlogi o odločilnih dejstvih – odločilna dejstva – dokazni postopek – zaslišanje priče – opozorilo na prejšnjo izpovedbo – izvajanje dokazov v korist obdolženca – odločanje o dokaznem predlogu – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - neupravičen promet z mamili – zakonski znaki kaznivega dejanja
Če opis kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili ne vsebuje podatkov o količini prodanega mamila in o ceni mamila, s tem ni podana kršitev kazenskega zakona, ker to ne predstavlja zakonskega znaka kaznivega dejanja.
gradbeništvo - dovolitev priglašenih del – komunalni priključki – pomožni objekt - čebelnjak
V skladu s PUP je dovoljena gradnja la takih pomožnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov, torej le pomožni objekti, ki take priključke že imajo.