Navedba v reviziji, da iz same oporoke zaporedje dogodkov ni razvidno in da ni mogoč zaključek, da je oporočiteljica pred pričami izjavila, da je to njena poslednja volja, drži le na splošno. V skladu s pravilom o dokaznem bremenu (prvi odstavek 7. člena ZPP) bi tožeča stranka morala dokazati, da ni pogojev za veljavnost pisne oporoke pred pričami. Glede na izveden dokazni postopek in odločitev sodišča pa je razvidno, da tožeča stranka pri tem ni bila uspešna.
ZOR člen 165, 165/1, 192, 192/1, 206, 206/3.ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 380, 380/2.
povrnitev škode – ravnanje oškodovanca – uporaba varnostnega pasu – odgovornost za drugega – odgovornost staršev za ravnanje otroka do 7 let starosti - odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – različna pravna in dejanska podlaga zahtevkov – zavrženje revizije
Otroku soodgovornosti za nastalo škodo ni moč pripisati, saj smiselna uporaba določbe prvega odstavka 165. člena ZOR pripelje do zaključka, da za otroka do 7. leta starosti odgovarjajo starši ne glede na krivdo (torej tudi za nepripetje otroka z varnostnim pasom, kar v posledici lahko vzrokuje večjemu obsegu zadobljenih poškodb v prometni nesreči). V danem primeru torej ni moč govoriti o soprispevku oškodovanca v okviru prvega odstavka 192. člena ZOR, temveč je treba uporabiti tretji odstavek 206. člena ZOR, ki ureja vprašanje krivdne odgovornosti več oseb za isto škodo.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS0011061
ZNP člen 37.ZSZ člen 21, 24, 24/2.ZPP člen 371, 384, 384/1, 384/4.
razlastitev – odvzem lastninske pravice na nepremičnini – gradnja ceste – odškodnina za razlaščeno zemljišče – kmetijsko zemljišče – lokacijski načrt
V dokaznem gradivu ni opore za sklepanje o poslabšanju položaja nasprotne udeleženke spričo delitve njenih parcel glede na traso nove povezovalne ceste in posledično zmanjšanje „dejanske in uporabne vrednosti“ preostanka zemljišč.
odškodninska odgovornost - pojem nevarne stvari in nevarne dejavnosti - poškodba pri sestopu iz vojaškega vozila v mirujočem stanju - objektivna odgovornost
Niti usposabljanje v vojaškem vozilu v mirujočem stanju niti sestopanje z 1,5 m visoke lestve oziroma stopnic ni nevarna dejavnosti in tudi 1,5 m visoka lestev na vozilu ne predstavlja nevarne stvari.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0011551
ZASP člen 21, 81, 160.ZPP člen 229.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - uporaba glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja - dokazovanje - zaslišanje priče - opredeljenost dokaznega predloga
Toženec je v spornem obdobju uporabljal avtorske pravice subjektov, ki jih zastopa tožnik, v svojo korist, za katero je dolžan plačati nadomestilo.
nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – trditvena podlaga tožbe - dovoljenost revizije – različna dejanska in pravna podlaga zahtevka – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Trditvena podlaga tožbe je zajemala (le) odgovornost druge toženke kot delodajalca, ki je odredil delo v nevarnem delovnem okolju oziroma ni poskrbel za vse varnostne ukrepe pri delu, v pritožbi pa je tožnik odgovornost druge toženke utemeljeval na podlagi iz prvega odstavka 170. člena ZOR, ker druga toženka odgovarja za ravnanje svojega delavca, ki naj bi tožnika zavedel, da mu je delo odredil delodajalec. Pri tem ne gre le za spremembo pravne podlage, temveč tudi dejanske.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - pojem nevarne dejavnosti - objektivna in krivdna odgovornost - padec z zidu na gradbišču - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Uravnavanje opaža za 2,5 m visok betonski steber z višine 1,2 m v obravnavanem primeru ni predstavljalo nevarne dejavnosti v smislu drugega odstavka 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Ugotovitve, da je bil tožnik kot tesar strokovno usposobljen za izvedbo naloženega dela, in da je imel na gradbišču na razpolago ves potreben material za postavitev delovnega odra in s tem za zagotovitev ustreznih delovnih pogojev, utemeljujejo sklep, da je bil pravno upošteven vzrok za nastalo škodo v njegovem ravnanju in da zato ni podlage za ugotovitev krivdne odgovornosti tožene stranke.
dovoljenost revizije – vrednost revizijsko izpodbijanega dela – različna pravna podlaga zahtevkov – zavrženje revizije
Z izpodbijano sodbo je pravnomočno prisojeno, da mora toženec plačati tožniku 4.172,93 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo in 62,59 EUR odškodnine za premoženjsko škodo. Revizijsko sodišče pri ugotavljanju pravice do revizije oba zahtevka obravnava ločeno, saj imata različno podlago. Nobeden od navedenih zahtevkov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, zato gre za nedovoljeno revizijo.
ZOR člen 154, 154/2, 200.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost države - objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti – poškodba vojaka med vojaško vajo – plazenje po razgibanem terenu v popolni vojaški opremi - povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost tožbenega zahtevka - zavrženje revizije
Vaja sama, ki je obsegala plazenje po neravnem terenu v popolni vojaški opremi, s tem da je vojak za seboj vlekel tudi „ranjenca“ na šotorskem krilu, je predstavljala telesno naporno vajo, poleg tega pa so vajo napravile nevarno še tedanje razmere.
Neraven teren, posut s kamenjem, vidne so bile manjše skale, vdolbine, obveznost izvajati vajo v takih okoliščinah ter merjenje časa izvedbe vaje, so spremenile tveganje v taki meri, da je sicer nenevarna vaja postala nevarna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – trajanje postopka
V predlogu tožnice golo zatrjevane okoliščine, da „postopek traja več kot 20 let“ (pri čemer se pretežni del tega obdobja očitno nanaša na zapuščinski postopek), same zase ni mogoče opredeliti kot tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj tožnica ne zatrjuje konkretnega obstoja nekih okoliščin, ki bi objektivno ovirale ali otežkočale postopanje in s tem odkazovale na možnost lažje, hitrejše in cenejše (razlog smotrnosti) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem.
ZPP člen 350, 350/1, 370, 370/3, 375.ZOR člen 200, 203.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – meje preizkusa sodbe prve stopnje – načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu.
ZASP člen 21, 78, 78/1, 78/2, 80, 80/2, 168.ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3, 375, 378.
avtorska pogodba - materialne avtorske pravice - načelo in dubio pro auctore - teorija o pogodbenem namenu prenosa - civilna kazen
Imetnik, na katerega je bila prenesena materialna avtorska pravica, ne more brez dovoljenja avtorja te pravice prenesti naprej na tretje osebe, če ni s pogodbo določeno drugače (prvi odstavek 78. člena ZASP). Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice, morajo biti sklenjeni v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Ob kršitvi te določbe se sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja (načelo in dubio pro auctore, 80. člen ZASP). Res je, da dogovor z dne 8.5.2001, ki sta ga nižji sodišči pravilno opredelili kot avtorsko pogodbo, ne vsebuje pisne določbe o tem, katere materialne avtorske pravice tožnik prenaša na prvega toženca. Vendar pa je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določilo drugega odstavka 80. člena ZASP, ko je v skladu s teorijo o pogodbenemu namenu prenosa (nem. Zweckubertragungstheorie) zaključilo, da so bile na toženca prenesene le tiste posamične materialne avtorske pravice, ki so bile nujno potrebne za dosego namena naročenega dela (torej za uporabo glasbenih oprem v radijskih in televizijskih reklamah).
povrnitev premoženjske škode zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - smrt brata - običajni pogrebni stroški - stroški vzdrževanja groba - pravno priznana škoda
Z vidika vprašanja, kateri del stroškov vzdrževanja groba predstavlja pravno priznano premoženjsko škodo, je treba ločiti tisto vzdrževanje groba, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih, od tistega, ki ga bližnji izvršujejo zaradi ohranitve lastne duševne integritete. Povzročitelj škode je dolžan plačati le odškodnino za prvonavedeno obliko, in sicer v obsegu, ki zajema stroške ureditve groba po pokopu in največ za čas žalovanja. Ker med slednje že po naravi stvari lahko spadajo le stroški, ki so povezani s pogrebom, ne morejo zajemati tistih izdatkov, ki so sicer namenjeni obiskovanju in krasitvi groba, vendar so od njega časovno oddaljeni in se nadaljujejo po trenutku, ki zamejuje trajanje krajevno običajne pietete oziroma žalovanja.
enotno dovoljenje za gradnjo – legalizacija nadzidave – prometna ureditev
Sanacijski PUP kot specialni predpis legalizira gradnjo po stanju, kakršno je bilo ugotovljeno v času sprejema sanacijskega PUP in ki izhaja iz popisnega lista nedovoljenega posega. Med takrat določenimi pogoji za legalizacijo pa ni posebnih pogojev glede dostopne poti oziroma parkiranja, prav tako ne glede odmikov in podobno oziroma za pogoje, ki bi bili lahko relevantni, če bi šlo za novo gradnjo osnovnega objekta, ne pa za njegovo nadzidavo oziroma za legalizacijo obstoječe nadzidave.
Revidentka, ki je sama vložila revizijo in ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, nima postulacijske sposobnosti za revizijo. Zato revizija ni dovoljena.
ZPD člen 7, 7/1-4. Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 16, 16/6. ZUS člen 14, 14/3.
prometni davek – pogojna davčna oprostitev - formalni pogoji za oprostitev – pisna izjava kupca na računu – klavzula v pogodbi
Po določbi ZPD mora biti klavzula, da se na podlagi pisne izjave kupca davek od prometa proizvodov ne obračuna, navedena na računu. Če se ta klavzula nahaja v pogodbi, niso izpolnjeni pogoji za pogojno davčno oprostitev.
povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – dokazovanje z izvedencem - izločitev izvedenca – razlogi za revizijo – izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Ker tožnica revizijskega očitka o pristranskosti izvedenskega mnenja ni (pravočasno) uveljavljala v postopku na prvi stopnji niti se proti odločitvi sodišča prve stopnje, ki njene vloge ni obravnavalo kot zahteve za izločitev, iz tega razloga ni pritožila, ne more doseči presoje tega razloga v reviziji.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 377, 384, 384/4.SPZ člen 92, 100.
dovoljenost revizije – kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – negatorna tožba - revizija zoper sklep v zvezi s prekinitvijo postopka - zavrženje revizije
Tožnica je uveljavila dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, zato se pristojnost in pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožničinega predloga za prekinitev postopka, revizija ni dovoljena, saj ne gre za sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).