Pri ugotavljanju delazmožnosti se ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu, temveč poklicna usposobljenost. Izvedenski organ je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev pri delu strojnega ključavničarja in delu pletilca, ki ga je nazadnje opravljal. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v okviru definicije poklica lahko opravlja različna dela s priznanimi fizičnimi in časovnimi razbremenitvami. Ob ugotovitvi, da pri tožniku v času izdaje izpodbijane odločbe toženca ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bil zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic na tej podlagi.
ZPP člen 247, 247/2, 247/6, 339, 339/1. Ustava RS člen 23, 23/1.
izločitev izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca - pravica do sodnega varstva
Ustrezna seznanitev s procesno relevantnimi dejstvi se je v obravnavani zadevi zgodila z vročitvijo sklepa o postaviti izvedenca pooblaščencu, zato ne gre za prepozno uveljavljenje izločitvenih razlogov.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - objektivna merila in kazalci - primerljivi delavci - nesposobnost in krivdni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožniku se v sodbah ne očita, da je zaradi njegovega načina dela prišlo do poslabšanja rezultatov družbe, temveč se mu očita premajhno samoiniciativnost, poznavanje in ukrepanje na področju ravnanja z odpadki, neustrezno dajanje navodil glede urejanja skladišča, neustrezen nadzor, vodenje in organizacija posameznih akcij ter nesamostojnost in s tem povezano neizpolnjevanje nekaterih nalog iz pogodbe o zaposlitvi. Naštetih očitkov ni mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril in kazalcev, ki kažejo uspešnost poslovanja družbe.
Tožniku se očita, da je ravnal napačno zaradi svoje nesposobnosti, torej ker ni bil kos delovnim nalogam (zaradi pomanjkanja znanja, nesposobnosti komuniciranja, nesamostojnosti, neiznajdljivosti itd.), in kar je toženka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi jasno obrazložila. Ne očita se mu krivdnega namernega ali malomarnega ravnanja. Delavec ne more zahtevati, da se njegovo ravnanje opredeli kot kršitev, saj je utemeljitev odpovednega razloga v presoji delodajalca. Sodišče le presoja, ali je ta razlog dejansko podan in utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neopravičena odsotnost - zagovor - okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor
Tožnikov nenaden odhod z dela in opustitev obvestila, zakaj je odsoten, vrnitev delovne obleke itd. ne predstavlja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Ob dejstvu, da je tožnik izostal z dela, razlogov za to pa toženi stranki ni sporočil, bi moral imeti (na zagovoru) možnost pojasniti razloge za svoj izostanek ter razloge za to, da tožene stranke o tem ni obvestil.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - goljufija - stroški prevoza na delo in z dela
Kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 ima več izvršitvenih oblik (lažno prikazovanje, prikrivanje dejanskih okoliščin, puščanje oškodovanca v zmoti). Zadošča da je izpolnjena ena od navedenih treh alternativnih oblik izvršitve, zato ni možno slediti revizijskemu stališču, da tožnica ni trdila nič lažnega in da ničesar ni prikrivala. Glede na ugotovljena dejstva je treba šteti, da je izpolnjena izvršitvena oblika puščanja tožene stranke v zmoti, s čemer je tožnica toženo stranko zapeljala, da ji je izplačala višje stroške prevoza na delo in z dela, kot bi ji sicer šli.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - razlog nezmožnosti - invalid - dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca
Za presojo ustreznost ponujene nove zaposlitve je pomembno zgolj tožnikovo zdravstveno stanje do maja 2012 (ko mu je bilo ponujeno nova pogodba o zaposlitvi) in omejitve, določene v odločbi Zavoda z dne 5. 12. 2011, ne pa zdravstveno stanje tožnika v letu 2013, 2014 in 2015. Morebitne kasneje nastale zdravstvene težave tožnika in kasneje izdane odločbe Zavoda na ustreznost ponujene nove zaposlitve z dne 23. 5. 2012 ne vplivajo, saj jih tudi toženka pri takratni ponudbi zaposlitve ni mogla upoštevati, še manj predvideti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - prekršek - odgovor na pritožbene navedbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Res se sodišču druge stopnje ni treba opredeliti do prav vseh trditev strank, temveč le do tistih, ki so za odločitev pomembne, vendar to ne sme voditi v prakso, da pritožbeno sodišče le pavšalno zavrne pritožbene navedbe, ki so konkretne in se nanašajo na odločilne razloge sodbe sodišča prve stopnje.
Ravnanje v nasprotju s pogodbenimi in drugimi obveznostmi iz delovnega razmerja pomeni kršenje tistega, kar se je delavec v razmerju do delodajalca zavezal izpolnjevati. Vendar pa je mogoče delavcu zaradi kršitve odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če mu je mogoče očitati krivdo za njegovo ravnanje. Če v opredelitvi odpovednega razloga ni določena tudi oblika krivde, to ne pomeni, da za odpoved pogodbe o zaposlitvi zadošča že objektivno kršenje pogodbenih in drugih obveznosti.
invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - zdravstveno stanje pred nastopom dela - omejitve pri delu
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je slabo zdravstveno stanje (tudi v smislu zmožnosti za delo) tožnika obstajalo že pred nastopom dela, torej ko tožnik še ni bil zavarovanec. Do sprememb v zdravstvenem stanju oziroma vsaj ne takšnih, ki bi narekovale omejitve pri delu, od nastopa dela ni prišlo. Zato je zmotno stališče revizije, da je bila pri tožniku invalidnost podana že v letu 2010, ker za delo pomožnega gradbenega delavca ni bil zmožen že ob nastopu dela in da to predstavlja podlago za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
poškodba pri delu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - krivda delodajalca - poškodba očesa
Odškodnina v višini 50 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji, kot je bila tožniku v celoti prisojena za zmanjšanje življenjskih aktivnosti, nevšečnosti med zdravljenjem, strah in pretrpljene fizične bolečine, ne presega odškodnine, prisojene v podobnih primerih.
ZZNPOB člen 6, 12. ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 37, 135.
zdravljenje v tujini - oploditev z biomedicinsko pomočjo - obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica iz obveznega zavarovanja - ustavnoskladna razlaga podzakonskega akta
Pravila imajo zavezujočo vlogo, sodišče pa lahko izvzame iz veljavnosti podzakonski akt v konkretni zadevi in ga ne uporabi pri svojem odločanju le ob ustavnoskladni razlagi (t.i. exceptio illegalis iz 125. člena Ustave RS). Sodišče nima strokovnega znanja iz medicinske znanosti, zato sprejema konkretizirani pogoj starosti ženske, ki je še primerna za rojevanje, in ga ne more izključiti iz veljavne pravne ureditve pri obravnavi spornega predmeta. Tožnica ni zaprosila za odobritev strokovnega organa , kar bi po nacionalni ureditvi morala, da bi bila upravičena do zdravstvene storitve v nacionalnem sistemu obveznega zavarovanja. Ta odobritev ni prvenstveno namenjena odobritvi zdravljenja v tujini, kot zmotno navajata sodišči nižjih stopenj in tožnica, temveč zdravljenju neplodnosti zaradi medicinsko-etičnih razlogov, ki niso vezani na čezmejni element.
Za priznanje povračila stroškov zdravljenja v tujini velja osnovno načelo, da mora biti storitev, katere povračilo želi zavarovanec, vključena v sistem storitev, ki so krita v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napake volje - prošnja - prevara - neupravičena odsotnost z dela
Ne le, da izražanje prepričanja o izidu postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni možno opredeliti kot povzročitev zmote oziroma držanje v zmoti, temveč je tudi sicer materialnopravno zmotno sklepanje tožnice, da ji tožena stranka zaradi kršitve, kot je opisana v vabilu na zagovor, ne bi mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi. V vabilu na zagovor ji je bilo očitano, ne le, da je bila od 15 10. 2015 dalje neopravičeno odsotna z dela, temveč tudi, da je bila odsotna neupravičeno, ker za odsotnost z dela ni predložila potrdila o upravičeni zadržanosti, niti ni delodajalca zaprosila za izrabo letnega dopusta, kar pa je lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Delodajalec oziroma sodišče nista vezana na pravno kvalifikacijo iz vabila na zagovor oziroma iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč na dejanske razloge, ti pa so bili v vabilu na zagovor opredeljeni tako, da so omogočali (tudi) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - kriteriji - trditveno breme - nezatrjevana dejstva - zaslišanje stranke
Kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga enemu ali le nekaterim od več izvajalcev na določenem delovnem mestu, mora poleg utemeljenosti odpovednega razloga dokazati tudi to, da izbira delavca, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi, ni bila posledica diskriminacije, če jo delavec zatrjuje. Tožena stranka v odgovoru na tožbo, v nadaljnjih pripravljalnih vlogah in na prvem naroku za glavno obravnavo ni pojasnila, zakaj je izmed štirih delavk istega oddelka izbrala prav tožnico in ji odpovedala pogodbo o zaposlitvi oziroma na povsem konkretne tožbene navedbe ni konkretno odgovorila. Izpoved stranke pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 360, 360/1. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog - začasno povečan obseg dela
Okoliščina, da se sodišče druge stopnje do določenih pritožbenih navedb ni izrecno opredelilo, ker z njegovega materialnopravnega stališča niso bile odločilnega pomena za odločitev o pritožbi, še ne omogoča zaključka, da sodišče druge stopnje sodbe sodišča prve stopnje ni preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov oziroma, da ima sodba sodišča druge stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti.
Sodišči nižje stopnje sta presodili, da je bil začasno povečan obseg dela zaradi projekta ESS dejanski razlog za sklenitev vseh treh pogodb o zaposlitvi za določen čas. Revizijske navedbe, da tožena stranka ni zadostila svojemu dokaznemu in trditvenemu bremenu glede obstoja zakonitega razloga za sklenitev vseh treh pogodb o zaposlitvi za določen čas, niso utemeljene.