PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00001709
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-3, 84, 89. ZPP člen 367č.
dovoljenost revizije - mednarodna zaščita - zelo hude posledice - predaja odgovorni državi članici - zdravstveno stanje prosilca - Dublinska uredba III - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Za odločitev, ali je revident izkazal zelo hude posledice, je treba presoditi, ali trditve in predloženi dokazi kažejo na to, da njegovo zdravstveno stanje ustreza pojmu posebej hude duševne bolezni, posledično pa tudi na dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje take bolezni. Le v tem primeru bi bila na mestu razprava o prekinitvi vračanja v Zvezno republiko Nemčijo.
ZUP člen 1, 2, 4, 66. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 85. URS člen 153, 153/4. ZJF člen 106i, 106i/2-7. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (2007) člen 11, 11/1, 11/6. Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud (2009) člen 6, 6/7, 7, 7/6, 7/8, 7/9, 7/13.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - predpis - upravna zadeva - druga javnopravna stvar - smiselna in subsidiarna uporaba ZUP - skenirana vloga v elektronski obliki - CD ali DVD - USB ključek - formalna popolnost vloge - časovna lista formalno popolnih vlog - dokumenti
Odločanje o revidentkini vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev ne predstavlja upravne zadeve (2. člen ZUP), temveč drugo javnopravno stvar (4. člen ZUP), zato se pravna pravila ZUP uporabljajo subsidiarno in smiselno.
Poseben postopek, ki nadomesti smiselno uporabo ZUP, je lahko določen zgolj s predpisom, to je z zakonom ali na zakonu temelječim podzakonskim predpisom, ne pa tudi z javnim razpisom ali pozivom. Slednji namreč niso (niti podzakonski) predpisi.
Z Javnim pozivom določen pogoj za formalno popolno vlogo, da mora biti tiskani vlogi priložena skenirana celotna vloga v elektronski obliki na USB ključku, nima pravnega učinka.
lokalna samouprava - sklep občinskega sveta - pravni interes
S tožbo izpodbijana sklepa občinskega sveta nista bila sprejeta v okviru izvrševanja upravne funkcije, prav tako pa glede na njuno vsebino tudi ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, kar sta kumulativna pogoja za opredelitev upravnega akta po 2. členu ZUS-1. Odločitev o skupnem spominskem obeležju je bila sprejeta v okviru pristojnosti, ki jo v skladu z Ustavo RS (prvi odstavek 140. člena) in ZLS sprejme občinski svet kot najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine (prvi odstavek 29. člena ZLS), to pa so odločitve, za katere 3. člen ZUS-1 izrecno določa, da niso upravni akt, če jih sprejemajo (med drugim) nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZV-1 člen 125, 125/1-8. ZON člen 11, 11-7.
dovoljenost revizije - vodno dovoljenje - gojenje sladkovodnih organizmov - ni denarna vrednost - vprašanja niso pomembna pravna vprašanja - se ne nanašajo na razloge sodbe - zelo hude posledice niso izkazane
Revidentka vsa tri vprašanja, s tem da prvo in drugo niti nista konkretizirani, gradi na napačnem razumevanju razlogov izpodbijane sodbe. Ključni razlog za zavrnitev vodnega dovoljenja je namreč ta, da se gojenje vodnih organizmov lahko izvaja le v prostoru, ločenem od narave. Prav to pa v obravnavani zadevi, kjer je revidentka kot prostor gojenja navedla celotno površino jezera, ni bilo izkazano oziroma zagotovljeno. Zato revidentkina vprašanja, ki niso ustrezno konkretizira in izhajajo iz napačnega razumevanja razlogov izpodbijane sodbe, za dovoljenost revizije ne zadoščajo, saj na odločitev v obravnavani zadevi sploh ne morejo vplivati.
Za izkazanost zelo hudih posledic bi morala revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 52. ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 31.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - dostop do informacij javnega značaja - pravočasnost navedb o izjemah od dostopa - na zasebni elektronski naslov poslano mnenje
Jasno je, da se prepoved tožbenih novot iz 52. člena ZUS-1 nanaša le na dejstva in dokaze, ki jih je mogoče dopustiti samo, če tožnik obrazloži, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta in če te opustitve ni mogoče pripisati njegovi krivdi. Ker iz 31. člena ZDIJZ izhaja, da se upravni spor sproži zoper odločbo informacijskega pooblaščenca, je očitno tudi to, da gre za dejstva in dokaze v zvezi z obravnavanim materialnopravnim vprašanjem, ki bi jih bilo mogoče navesti v postopku izdaje njegove odločbe (in ne morebiti že v odločbi organa, ki je zavezanec za posredovanje zahtevane informacije).
V sodni praksi tega sodišča je bilo tudi že rešeno vprašanje, kako je mogoče pridobiti podatke iz zasebne elektronske pošte uslužbencev, ne da bi se posegalo v njihovo zasebnost na delovnem mestu: v tem primeru lahko zavezanec naroči delavcem, naj sami opravijo selekcijo in predajo le korespondenco, ki ni zasebna.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. URS člen 22. ZPP člen 367a.
dovoljenost revizije - odmera rudarske koncesnine - že rešeno pravno vprašanje - pomembno pravno vprašanje
O vprašanjih posega v revidentkine pričakovane pravice oziroma upravičena pravna pričakovanja zaradi uporabe Uredbe 91/11 pri odmeri plačila rudarske koncesnine in kršitve prepovedi retroaktivne veljave te Uredbe, od katerih je odvisna odločitev v obravnavani zadevi, Vrhovno sodišče ob vložitvi revizije še ni odločalo, sta pa ob reševanju revizije ti vprašanji v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeni. Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) revizijo sicer v takem primeru praviloma obravnava po vsebini, ne glede na to, da zaradi že rešenih vprašanj odločitev ni (več) pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367.a člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče z vsebinsko obravnavo na ta način predvsem zagotavlja enakost strank glede možnosti uspeha v reviziji, če je ob tako že rešenem pravnem vprašanju stališče Vrhovnega sodišča za revidenta (lahko) ugodno, pri dotedanjem odločanju pa še ni moglo biti upoštevano.
Vrhovno sodišče lahko sicer določena pravna vprašanja, glede katerih se je že vsebinsko opredelilo, ponovno obravnava, če presodi, da je to ob morebitnih novih uveljavljanih argumentih potrebno prav z vidika že navedenih razlogov iz 367.a člena ZPP. Vendar pa od že sprejetih stališč Vrhovnega sodišča odločitev v obravnavani zadevi ne odstopa, prav tako pa niso podane zgoraj navedene okoliščine, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo ista pravna vprašanja ponovno vsebinsko obravnavati. Revidentka tako z revizijo v tej zadevi, ob že sprejetem pravnem stališču, ki je zanjo neugodno, ne more uspeti, zato si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
ZUS-1 člen 59, 82, 82/2-2, 83, 83/2. ZMed člen 109, 109/3.
dovoljenost revizije - radijska dejavnost - preklic dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti - jasna določba - dokazni sklep - svoboda izražanja
Iz druge alineje tretjega odstavka 109. člena ZMed ne izhaja, da se mora kršitev nadaljevati tudi v čas izdaje odločbe, ampak jasno določa, da se dovoljenje začasno prekliče, če se po poteku roka za odpravo kršitev te ne odpravijo. V obravnavanem primeru pa niti ni sporno, da revidentka po poteku roka za odpravo nepravilnosti (tj. dne 6. 9. 2013) svojega programa ni razširjala v skladu s programskimi zahtevami, kot izhajajo iz veljavnega dovoljenja.
Sodišče sprejme dokazni sklep na glavni obravnavi (287. člen ZPP), ki pa v tej zadevi ni bila opravljena, saj je sodišče prve stopnje na podlagi 59. člena ZUS-1 odločilo na seji. Dokaznega postopka torej ni vodilo in dokaznih predlogov sploh ni obravnavalo (tudi ni nobenega zavrnilo), posledično zato tudi ni sprejelo dokaznega sklepa. Pomembnega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na spornost odločanja brez glavne obravnave (na kateri bi se sprejel sklep o (ne)izvedbi posameznih dokazov), pa revidentka ne navede.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. URS člen 22. ZPP člen 367a.
dovoljenost revizije - vrednostni spor - denarna vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta kot vrednostni kriterij - že rešeno pravno vprašanje
Revidentka je sicer kot vrednost spornega predmeta določila višino odmerjenega plačila, vendar pa že iz revizijskih navedb v zvezi z utemeljevanjem dovoljenosti revizije izhaja, da je zanjo dejansko sporna le razlika med vrednostjo točke za odmero plačila rudarske koncesnine, za katere uporabo se zavzema sama (0,006176 EUR1 ), in vrednostjo točke, ki jo je uporabila tožena stranka (0,009 EUR2 ). Vrhovno sodišče je ob presoji izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije zato ugotovilo, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta ne dosega zneska iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
O vprašanjih posega v revidentkine pričakovane pravice oziroma upravičena pravna pričakovanja zaradi uporabe Uredbe 91/11 pri odmeri plačila rudarske koncesnine in kršitve prepovedi retroaktivne veljave te Uredbe, od katerih je odvisna odločitev v obravnavani zadevi, Vrhovno sodišče ob vložitvi revizije še ni odločalo, sta pa ob reševanju revizije ti vprašanji v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeni. Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) revizijo sicer v takem primeru praviloma obravnava po vsebini, ne glede na to, da zaradi že rešenih vprašanj odločitev ni (več) pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367.a člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče z vsebinsko obravnavo na ta način predvsem zagotavlja enakost strank glede možnosti uspeha v reviziji, če je ob tako že rešenem pravnem vprašanju stališče Vrhovnega sodišča za revidenta (lahko) ugodno, pri dotedanjem odločanju pa še ni moglo biti upoštevano.
Vrhovno sodišče lahko sicer določena pravna vprašanja, glede katerih se je že vsebinsko opredelilo, ponovno obravnava, če presodi, da je to ob morebitnih novih uveljavljanih argumentih potrebno prav z vidika že navedenih razlogov iz 367.a člena ZPP. Vendar pa od že sprejetih stališč Vrhovnega sodišča odločitev v obravnavani zadevi ne odstopa, prav tako pa niso podane zgoraj navedene okoliščine, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo ista pravna vprašanja ponovno vsebinsko obravnavati. Revidentka tako z revizijo v tej zadevi, ob že sprejetem pravnem stališču, ki je zanjo neugodno, ne more uspeti, zato si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 84, 84/2. ZPP člen 336, 383.
dovoljenost revizije - izdaja vodnega dovoljenja - ni vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - nepopoln predlog za izdajo začasne odredbe
S postavljenim(a) vprašanjem(a), glede na vsebino obravnavane zadeve, revidentka ni zadostila zahtevam iz zgoraj navedene ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na pomembno pravno vprašanje kot pogoj za dovoljenost revizije. Ker pomembno pravno vprašanje ni pravilno izpostavljeno, tudi ne more uspeti s sklicevanjem na neenotno sodno prakso prvostopenjskega sodišča oziroma na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega (neizpostavljenega) vprašanja.
Določbe ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev se v postopku z revizijo ne uporabljajo (336. in 383. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Navedeno velja tudi za predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga stranka vloži v revizijskem postopku (drugi odstavek 84. člena ZUS-1).
Revidentka je kot vrednost spornega predmeta določila višino odmerjenega plačila, vendar pa že iz revizijskih navedb v zvezi z utemeljevanjem dovoljenosti revizije izhaja, da je za zanjo dejansko sporna le razlika med vrednostjo točke za odmero plačila rudarske koncesnine, za katere uporabo se zavzema sama, in vrednostjo točke, ki jo je uporabila tožena stranka. Vrhovno sodišče je ob presoji izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije zato ugotovilo, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta ne dosega zneska iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
O vprašanjih posega v revidentkine pričakovane pravice oziroma upravičena pravna pričakovanja zaradi uporabe Uredbe 91/11 pri odmeri plačila rudarske koncesnine in kršitve prepovedi retroaktivne veljave te Uredbe, od katerih je odvisna odločitev v obravnavani zadevi, Vrhovno sodišče ob vložitvi revizije še ni odločalo, so pa ob reševanju revizije ta vprašanja v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena. Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) revizijo sicer v takem primeru praviloma obravnava po vsebini, ne glede na to, da zaradi že rešenih vprašanj odločitev ni (več) pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367.a člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče z vsebinsko obravnavo na ta način predvsem zagotavlja enakost strank glede možnosti uspeha v reviziji, če je ob tako že rešenem pravnem vprašanju stališče Vrhovnega sodišča za revidenta (lahko) ugodno, pri dotedanjem odločanju pa še ni moglo biti upoštevano.
Vrhovno sodišče lahko sicer določena pravna vprašanja, glede katerih se je že vsebinsko opredelilo, ponovno obravnava, če presodi, da je to ob morebitnih novih uveljavljanih argumentih potrebno prav z vidika že navedenih razlogov iz 367.a člena ZPP. Vendar pa od že sprejetih stališč Vrhovnega sodišča odločitev v obravnavani zadevi ne odstopa, prav tako pa niso podane zgoraj navedene okoliščine, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo ista pravna vprašanja ponovno vsebinsko obravnavati. Revidentka tako z revizijo v tej zadevi, ob že sprejetem pravnem stališču, ki je zanjo neugodno, ne more uspeti, zato si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
Sama izguba pravice do brezplačne pravne pomoči po ustaljeni sodni praksi še ne pomeni hudih posledic, zatrjevane posledice (da bi se nadaljevale travmatične izkušnje za revidentko in za otroke) pa tudi niso bile predmet odločanja v povezavi s predmetno zadevo.
dovoljenost revizije - vpis v kataster stavb - obnova postopka - nepravilno zastopanje - vprašanja niso pomembna pravna vprašanja - se ne nanašajo na razloge sodbe
Izpodbijana sodba temelji na ugotovitvi, da obnovitveni razlog ni verjetno izkazan, pravočasnost predloga torej ni bistvena, zato niti z njo povezana pravna vprašanja za zadevo niso pomembna.
Glede na stališče, da revidenti s tem, ko niso izpolnili svojega trditvenega in dokaznega bremena za uporabo izrednega pravnega sredstva, v fazi njegovega predhodnega preizkusa ni bilo podlage (potrebe) po ugotavljanju nadaljnjih dejstev, ki bi kazala na upravičenost predlagateljev vpisa garažne stavbe v kataster, da to stori tudi v imenu revidentov, je tudi vprašanje, ali je veljavnost pogodbe o upravljanju podzemnih garaž predhodno vprašanje v postopku obnove, brezpredmetno.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - razrešitev direktorja (ravnateljice) javnega zavoda - obrazloženost odločbe o razrešitvi direktorja javnega zavoda - že odgovorjeno pravno vprašanje
Akt o razrešitvi mora vsebovati tako zakonski razlog kot opis dejanskega stanja, ki ustreza navedenemu zakonskemu razlogu in zato ne zadošča, da so le v izreku sklepa ugotovljene in utemeljene kršitve iz 19. člena Odloka (o ustanovitvi javnega zavoda) ter iz 38. člena ZZ.
Obrazložitev odločbe je element, ki zagotavlja možnost učinkovitega sodnega varstva, preprečuje arbitrarno odločanje, prispeva k večanju zaupanja javnosti in strank postopka v sprejeto odločitev in omogoča, da se razkrije ter odpravi morebitna pristranskost.
dovoljenost revizije - oglaševanje tobačnih izdelkov - prodajalna specializirana za prodajo tobačnih izdelkov - že rešeno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Vrhovno sodišče je pravnemu pojmu „prodajalna tobačnih izdelkov“ že dalo vsebino, ki je tudi po oceni Ustavnega sodišča enotna in ustrezna (odločba Ustavnega sodišča U-I-181/05 z dne 5. 4. 2007). Vrhovno sodišče je tako v več svojih odločbah sprejelo stališče, da je treba 11. člen ZOUTI, ki vsebuje izjeme od splošne prepovedi oglaševanja tobaka in tobačnih izdelkov, razlagati restriktivno. Zato je prodajalna tobačnih izdelkov le tista specializirana prodajalna, kjer se pretežno prodajajo tobačni izdelki.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - ukrep gradbenega inšpektorja - zelo hude posledice niso izkazane
Vrhovno sodišče s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Navajanje revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja, samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 83/4, 88, 89. ZPP člen 86, 86/4, 111, 111/2, 111/4, 112, 367č.
zastopanje v revizijskem postopku - revizija, ki jo vloži stranka sama - izkaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - revizija, vložena po osebi, ki te pravice nima - nedovoljena revizija - prepozna revizija
V upravnem sporu mora (tudi) stranka, ki sama vloži revizijo, reviziji priložiti dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Če revizijo vloži oseba, ki ne izkaže, da izpolnjuje navedene pogoje, je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima. Četrti odstavek 83. člena ZUS-1 določa, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Ob tem gre pojasniti, da je postopek pred Vrhovnim sodiščem formaliziran. V tem postopku namreč sodelujejo le pravni strokovnjaki (osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom), zato je formalna zahteva po predložitvi pooblastila oziroma izkaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu le posledica instituta obveznega zastopanja po strokovno usposobljenem pooblaščencu.
URS člen 140, 144. ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZLS člen 21, 29, 33, 33/6, 33/7, 35. ZFDO člen 15, 15/1, 19, 19/1.
dovoljenost tožbe župana zoper odločbo o nadomestilu plače po prenehanju funkcije - izvirna pristojnost občine - naloge občine iz prenesene državne pristojnosti
Župan na podlagi določbe šestega odstavka 33. člena ZLS ne more začeti sodnega postopka zaradi nezakonitosti vseh posamičnih odločitev občinskega sveta, ampak le glede tistih, ki se nanašajo na naloge iz izvirne pristojnosti občine.
Odločba občinske mandatno-volilne komisije o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana ni odločitev občinskega sveta iz šestega odstavka 33. člena ZLD.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPP člen 367a. Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 31, 31/2. Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo člen 8.
O izpostavljenih vprašanjih, Vrhovno sodišče ob vložitvi revizije še ni odločalo, so pa ob reševanju revizije ta vprašanja v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešena. Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) revizijo sicer v takem primeru praviloma obravnava po vsebini, ne glede na to, da zaradi že rešenih vprašanj odločitev ni (več) pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367.a člen ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče z vsebinsko obravnavo na ta način predvsem zagotavlja enakost strank glede možnosti uspeha v reviziji, če je ob tako že rešenem pravnem vprašanju stališče Vrhovnega sodišča za revidenta (lahko) ugodno, pri dotedanjem odločanju pa še ni moglo biti upoštevano.
Določena pravna vprašanja, glede katerih se je že vsebinsko opredelilo, Vrhovno sodišče ponovno obravnava, če presodi, da je to ob morebitnih novih uveljavljanih argumentih potrebno prav z vidika že navedenih razlogov iz 367.a člena ZPP. Vendar pa od že sprejetih stališč Vrhovnega sodišča odločitev v obravnavani zadevi ne odstopa, prav tako pa niso podane zgoraj navedene okoliščine, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo ista pravna vprašanja ponovno vsebinsko obravnavati. Revidentka tako z revizijo v tej zadevi, ob že sprejetem pravnem stališču, ki je zanjo neugodno, ne more uspeti, zato si svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 3, 4, 4-3, 4b, 4b-3, 4č, 4č-1, 4č-3. ZUS-1 člen 38. ZUP (1986) člen 114.
denacionalizacija - odškodnina - reformatio in peius - izračun vrednosti podržavljenega nasada - zamudna sodba v upravnem sporu - naobrazloženost - zahtevek za vrnitev nadomestnih zemljišč - sporazum - povrnitev stroškov denacionalizacijskega postopka
V upravnem sporu ni mogoče izdati zamudne sodbe iz 318. člena ZPP.
Po tretjem odstavku 42. člena ZDen je priznanje odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč mogoče, če je med denacionalizacijskim upravičencem in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS o tem sklenjen sporazum.
Ker je bila odškodnina izračunana na podlagi 3. točke 4. člena Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije, je neutemeljen revizijski ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava in v zvezi s tem očitek o arbitrarnem določanju vrednosti podržavljenega trajnega nasada hmeljišča. Vrednost IVTN se na podlagi 4.b člena izračuna po 3. in 4. členu Odloka. Količnik amortizacije (AM) pa je določen v 3. točki 4.b člena Odloka. Obstoj različnih stališč o uporabi določb predpisa ne pomeni spora o dejanskem stanju temveč o uporabi materialnega prava.
Postopki denacionalizacije se nanašajo na odločanje o zahtevah za denacionalizacijo in na vsebino teh zahtev. Stroške za pravno zastopanje vlagateljev zahtev za denacionalizacijo pa glede na določbe ZUP/86 nosijo stranke same.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revidentka pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, sploh ni navedla. Njena navedba revizijskih razlogov, brez konkretizacija pravnega vprašanja, pa glede na vsebino zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
Da Vrhovno sodišče lahko presodi, ali ima izpodbijani akt zelo hude posledice za revidenta, mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.