denacionalizacija - oblika vračila podržavljenega premoženja - vezanost na zahtevek stranke - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - zazidano stavbno zemljišče - parkirišče - zmanjšana vrednost nepremičnine - odškodnina - rok za uveljavitev zahtevka - prekluzivni rok - sodba presenečenja
Za obstoj ovir iz drugega odstavka 32. člena ZDen je odločilno stanje v času vračanja. Zazidano stavbno zemljišče, ki se ne vrača v naravi, predstavljajo tudi zelenice, parkirišča, igrišča in podobno, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, in sicer ne glede na to, ali je objekt na njem zgrajen z dovoljenjem ali brez njega.
dopuščena revizija - zahtevek za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - višina odškodnine - lastninski certifikat - pravnomočnost
Revizija tožnika se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- Ali je pravilen pristop sodišča druge stopnje, ki je upoštevaje že pravnomočno prisojen znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo za obdobje po 10. 10. 1997 celoten znesek odškodnine, prisojen pred sodiščem prve stopnje - ta pa je vsota ločeno ugotovljenih postavk odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - znižalo za enoten znesek 22.325,15 EUR, sklicujoč se na odškodnino priznano v zadevi Kurić in ostali proti Republiki Sloveniji (sodba Velikega senata ESČP 26828/06 z dne 12. 3. 2014),
- Ali je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je zavrnilo odškodninski zahtevek zaradi nepridobitve lastninskega certifikata, ne da bi upoštevalo datum vložitve zahteve za državljanstvo.
ZKP člen 104, 104/1, 178, 178/7, 355, 355/1, 371, 371/2. KZ-1 člen 173, 173/3. URS člen 22, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev pravice do obrambe – izvedensko mnenje – vročitev izvedenskega mnenja – branje izvedenskega mnenja – pripombe na izvedensko mnenje - načelo neposrednosti – kršitev pravice do izjave - kršitev kazenskega zakona – spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let – zakonski znaki kaznivega dejanja – spolno dejanje – zadovoljevanje spolnega nagona – premoženjskopravni zahtevek – dejansko stanje
Obsojencu s tem, ko mu pisni izvid in mnenje izvedenke nista bila vročena, ni bila kršena pravica do poštenega postopka.
Obsojenec v zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom ni bil posebej zaslišan, vendar pa se dejstva, navedena v predlogu za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka, prekrivajo z vsebino dokaznega gradiva, izvedenega na glavni obravnavi v navzočnosti obsojenca, kar pomeni, da se je obsojenec s temi dejstvi seznanil in se je imel možnosti opredeliti do njih.
Sodišče prve stopnje sicer ni izrecno, v sklopu posebnih razlogov, opredelilo vsebine obdolženčeve zavesti in hotenja, vendar iz celovitega razumevanja relevantnih sodbenih razlogov izhaja prav ugotovitev, da se je obsojenec tudi tega zakonskega znaka zavedal in ga hotel uresničiti.
Namen zadovoljevanja spolnega nagona je naraven znak kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let.
Sodišče prve stopnje je na odločilno dejstvo spolne motiviranosti obsojenčevih ravnanj sklepalo na podlagi narave teh ravnanj in na podlagi ugotovitve, da je
obsojenec spolno aktivna oseba. Pritožbeno sodišče je poudarilo še izpovedbo oškodovanke, da ji je obsojenec med otipavanjem po spolovilu rekel, da ga to vzburja. Ta dejstva več kot zadoščajo za ugotovitev o zadovoljevanju spolnega nagona, zato bi bilo nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
ZKP člen 201, 201/1-1, 202, 202/2, 202/4, 385, 524, 524/4. URS člen 20.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor - utemeljen sum - dejstvena in dokazna podlaga - antecedenčnost - razlog begosumnosti - prepoved reformatio in peus
Razen začasnega ekstradicijskega pripora, ki sme trajati največ 40 dni, EKI ne ureja preostalih ukrepov za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v postopku izročitve drugi državi, zato so ti ukrepi, ki naj zagotovijo izpolnjevanje mednarodnih obveznosti države, prepuščeni ureditvi po nacionalnem pravu. Država prosilka, ki Republiko Slovenijo prosi za izročitev posameznika, mora poleg ostalih zahtevanih podatkov posredovati tudi natančen opis dejanja, ki naj bi ga storil posameznik, in navesti dokaze, ki bodo slovenskemu sodišču omogočila samostojno presojo o utemeljenosti suma, da je posameznik storil očitano mu kaznivo dejanje.
Iz določbe prvega odstavka 20. člena Ustave RS nedvoumno izhaja, da je obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila očitano ji kaznivo dejanje, nujni predpogoj za odreditev pripora in mora obstajati že pred odvzemom prostosti. Slednje pomeni, da sodišče ne sme z naknadno ugotovljenimi dejstvi utemeljevati odreditve pripora.
Četudi v obravnavani zadevi do kršitve prepovedi spremembe na slabše ni moglo priti že zato, ker sodišče obdolžencu kazenske sankcije ni izreklo in ni spreminjalo pravne presoje dejanja, pa je po presoji Vrhovnega sodišča poglavitno, da v postopku odločanja o priporu do kršitve prepovedi reformatio in peius sploh ne more priti. Pritrditi je namreč treba stališču, da mora prepoved ostati omejena le na primere, pri katerih gre za meritorno odločanje o kazenskem zahtevku oziroma o drugih zahtevkih.
Revident s trditvami o tem, da pogodba ne more imeti učinkov med pogodbenima strankama zaradi razlogov iz 50. člena OZ, ne more uspeti. Vsaj toženec je namreč hotel prav takšne pogodbene učinke, kot so bili zapisani dne 19. 1. 2006.
zahteva za varstvo zakonitosti – načelo dispozitivnosti – privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis) – razveljavitev sodbe
Namen instituta beneficium cohaesionis je v tem, da se pod določenimi pogoji pravno sredstvo, ki ga je vložil eden od obdolžencev, razširi tudi na druge obdolžence, če bi bilo to pravno sredstvo tudi njim v korist.
URS člen 22, 23. OZ člen 174, 179. ZPP člen 285, 367/5, 367a, 367c, 370.
dovoljenost revizije - odškodninski spor - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - vrednost spornega predmeta - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - renta
Tudi v obravnavani zadevi, ko gre za zahtevka za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, ki sicer ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi, gre za medsebojno povezana zahtevka, saj vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvira iz istega škodnega dogodka.
Tožnik niti s stopnjo mejne verjetnosti sodišča ni uspel prepričati, da bi ob običajnem teku stvari glede na svojo izobrazbo in dohodke mesečno prejemal najmanj neto znesek 884,21 EUR oziroma več, kot dobi mesečno invalidske pokojnine (z odločbo ZPIZ z dne 4. 2. 2008 mu je bila priznana v znesku 250,93 EUR na mesec).
Glede na to, da je bil tožnik s strani tožene stranke na pomanjkljivosti v njegovi trditveni in dokazni podlagi opozorjen, ne more uspeti z revizijskim očitkom, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo 285. člena ZPP o materialnem in procesnem vodstvu.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani.
Pravilo trditvenega in dokaznega bremena ne sega tako daleč, da bi morala tožnica v svojih trditvah vnaprej do zadnje podrobnosti opisati, kako bo o spornem historičnem dogodku izpovedala ključna priča.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371/1-11. URS člen 14, 20, 22.
pripor - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - subjektivne okoliščine - bistvena kršitev določb kazenskega postopa - razlogi o odločilnih dejstvih - neogibnost pripora - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe - načelo enakosti - enako varstvo pravic
Pri vprašanju obdolženčeve vztrajnosti in odločnosti gre za notranje odločitve in predstave obdolženca o kaznivem dejanju in s tem za dejstva, ki izhajajo iz sfere obdolženčevih osebnostnih lastnosti. Omenjeni subjektivni okoliščini nista upoštevani pri ugotavljanju stopnje obdolženčeve kazenske odgovornosti, sta pa pomemben izraz njegovega notranjega dojemanja kaznivega dejanja (in odločitve, kolikokrat naj bi kazniva dejanja ponovil oziroma koliko časa naj bi vzdrževal protipravno stanje) in motivov, ki ga ženejo pri tem (npr. koristoljubje). Omenjeni okoliščini zato ne moreta predstavljati načina storitve kaznivega dejanja, za kar se zavzema zagovornik, saj gre pri načinu storitve kaznivega dejanja za različna navzven razvidna ravnanja obdolženca, ki predstavljajo objektivne zakonske znake kaznivega dejanja.
pripor - izločitev sodnika - sklep o zavrnitvi priznanja krivde na glavni obravnavi - odločanje o priporu
Neutemeljen je očitek zahteve, da bi se morala predsednica senata, ki je zavrnila priznanje krivde na glavni obravnavi dne 2. 9. 2016, izločiti iz sestave zunajobravnavnega senata, ki je v obravnavanem primeru odločal o odreditvi pripora. V skladu z določbo 3. točke drugega odstavka 39. člena ZKP sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, če je izdal sklep, da se priznanje obdolženca oziroma sporazum o priznanju krivde zavrne. Že iz povsem jasne jezikovne razlage navedene določbe je razvidno, da se ta določba nanaša na odločanje o glavni stvari (obtožbi, pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu) ne pa na prepoved sodelovanja v senatu, ki je zoper obtoženca odredil pripor.
ZPŠOIRSP člen 11, 12, 13. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine – uporaba ZPŠOIRSP
Revizija tožene stranke se dopusti glede vprašanja, ali bi bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava v konkretnem primeru uporabiti določbe 11., 12. in 13. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz Registra stalnega prebivalstva.
pristojnost za zapuščinsko obravnavo - stalno prebivališče zapustnika v tujini - obstoj premoženja zapustnika
Tovrstna določitev krajevne pristojnosti (forum ordinatum) je običajno povezana tudi s smotrnostjo postopka, ki narekuje, da se postopek nadaljuje brez nepotrebnih zastojev. Stvarno pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je že izvedlo večino relevantnih procesnih dejanj in se seznanilo z zadevo. Zato je smotrno, da to sodišče tudi nadaljuje zapuščinski postopek.
ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3. ZIZ člen 15, 166, 166/1. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-13.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - novo izvršilno sredstvo
Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so še vedno določene po Zakonu o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - višina odškodnine - izgubljeni zaslužek - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja - neposredno zaslišanje izvedenca - predujem za izvedenca - plačilo predujma - zavrnitev dokaznega predloga
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Ker tožnik ni založil predujma za neposredno zaslišanje izvedenk, kar bi bilo povezano z dodatnimi stroški, je sodišče izvedbo tega dokaza pravilno zavrnilo. Tudi sicer po ustaljenem stališču sodne prakse vsaka opustitev neposrednega zaslišanja izvedenca, ki ga je predlagala stranka, ne pomeni relativne bistvene kršitve določbe postopka